Afrodita : zgodbe, recepti in drugi afrodiziaki
Žanr | erotični roman |
Narodnost | čilska književnost |
Kraj in leto izida | Tržič, 2007 |
Založba | Učila International |
Prevod | Nina Kovič |
Isabel Allende je znana čilska pisateljica, pogosta uporabnica magičnega realizma. Po tistem, ko ji je umrla hči, se je ovila v žalost in depresijo, po treh letih pa iz pekla izšla s knjigo, ki slavi življenje, strast in ljubezen. Avtorica je namreč raziskala afrodiziake, torej vse, kar prebuja naše čute. Afrodiziaki so prave besede (Pogovor je seks duš.), je glasba, je šepetanje, so ptice, vonjave, parfumi, arome, so rože, začimbe in zelišča, je hrana: so tople juhe, siri, so vina, žganje, sladice. So prepovedani sadeži. Hrana zavzema častno mesto, saj je v knjigi tudi preko sto receptov Panchite Llono, preverite, kdo je ta gospa. K ustvarjanju knjige je povabila svoje najljubše, sorodnike in prijatelje, knjiga je zaslovela po ilustracijah odločnih nimf in nagajivih satirov. Največja od afrodiziakov pa je ljubezen. Je dovolj en moški ali več ljubimcev. Avtorica nas s kančkom humorja vabi k preverjanju ali so naši čuti še tu, kot sama pravi, v času, ko je petdeset let kakor zadnja popoldanska ura. Vsekakor dragoceni učbenik brez prisile ali kar zgodba o pestrosti, torej slavljenju.
Leto dni – kolikor sem potrebovala, da sem napisala te strani – sem pripravila vsakega od afrodizičnih receptov, ki sledijo v nadaljevanju, in v praksi preizkusila skoraj vse erotične prakse, ki jih omenjam v različnih poglavjih, razen trapeza in enega ali dveh položajev iz Kamasutre, ki ne ustrezajo mojim letom. Bilo je srečno leto, ker za razcvetanje erotike niso dovolj dražljive jedi, nujno je ustvariti tudi okolje, ki poveča razpoloženje in kjer ni prostora za grobe besede, melanholičnost in potrtost. (str. 208)