| Žanr | fantastični roman, znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Prevod |
Uroš Kalčič |
| Ključne besede | Človeštvo, Družbeni nadzor, Katastrofe, Prihodnost |
S knjigo Hugha Howeya stopimo v postapokaliptični svet prihodnosti in pogledamo, kako si je prihodnost Zemlje in videnje sveta po veliki katastrofi zamislil pisatelj fantastičnega romana z naslovom Silos. Silos je namreč kraj, kamor so se pred strupenim zrakom na zemeljskem površju skrili prebivalci našega planeta. Tamkaj so si uredili življenje prav tako, kot je bilo pred tem na Zemlji – hierarhično, razslojeno, nepravično … Kaj se bo zgodilo, ko bodo krivice segle čez rob? Ko bo radovednim, nestrpnim, neverujočim prekipelo? Bodo izgnani iz silosa in podlegli strupenim hlapom izven njega? So hlapi res strupeni? Ali “zunaj” sploh obstaja? ??? 🙂
Knjiga je izšla v samozaložbi in kmalu postala fenomen, ki so ga za svojega vzeli vsi ljubitelji fantastike. Slovenski prevod je zakuhal Uroš Kalčič, ki s svojstvenim vključkom nenavadnih besed bralca še dodatno zapelje v svet “tam zunaj”.
Objavljeno: 03.10.2016 15:58:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:45
“Zavohala je smrad svoje mokre obleke, ki ji je sledil vonj po gnili zelenjavi in plesni – ali pa morda strupenih hlapih iz zunanjega sveta. Ko je na poti proti stopnišču prečkala samopostrežno restavracijo, je v grlu začutila rahlo pekočino. Začela jo je srbeti koža in ni vedela, ali je to od strahu, njene domišljije ali pa je bilo res nekaj v zraku. Ni si upala tvegati in se o tem prepričati, zato je rajši zadrževala dih in odhitela, kolikor so jo nesel noge, okrog vogala, kjer bi morale biti stopnice.
“Ta svet je enak kot naš.”, je razmišljala, medtem ko se je v brljavem soju zasilnih svetlobnih trakov opotekala po prvi rami stopnic. “Bog ni zgradil samo enega.””
(str. 328)
Lukas se ni mogel prisiliti, da bi bral Red, ki je leža odprt na leseni pisalni mizi; z lučjo ga je ogrevala majhna svetilka na upogljivem členastem vratu. Namesto tega je stal pred steno z načrti, strmel v razporeditev silosov. ki so bili razmeščeni kakor strežniki v sobo nad njim, in poslušal zvoke oddaljenega vojskovanja, ki so prasketali iz radioodajnika.
