Marsovske kronike

Marsovske kronike je pripoved o ameriški kolonizaciji Marsa, v kateri avtor Ray Bradbury v ospredje ne postavlja toliko znanstveno-tehničnih vidikov osvajanja Marsa, pač pa ga zanimajo predvsem humanistične, etične in psihološke razsežnosti srečanja dveh civilizacij. Dogajanje se časovno razteza od januarja 1999 do oktobra 2026, delo je v originalu prvič izšlo leta 1950. Kratka poglavja so povezana v zaključeno pripoved, v kateri lahko zaznamo tri večje vsebinske sklope: življenje staroselcev (Marsovcev) na Marsu, prva osvajanja in poselitev Marsa in vojna na Zemlji in življenje po njej. Nekatera poglavja so sprva bila objavljena kot kratke zgodbe v različnih literarnih revijah, pozneje jih je Bradbury dopolnil v daljšo zaključeno pripoved. Delo je prispodoba ameriškega kolonializma in kritika ameriške družbe, predvsem odnosa do staroselcev in njihove kulture, pa tudi rasizma, kulture neusmiljenega kapitalizma in oboroževalne tekme. Ob tem se Bradbury ustavi ob številnih splošnih človeških vrednotah: odnos človeka do narave, kulturne dediščine, ob vprašanju moči posameznika, hierarhije odnosov med ljudmi, dojemanja smrti, navezanosti na dom, ob prebolevanju izgube, občutku krivde, sposobnosti usmiljenja in odpuščanja, odnosu do oddaljenih vojn in grožnji vojne z atomskimi bombami  … Seveda ima pri avtorju Fahrenheita 451 tudi tokrat posebno mesto literatura: v Marsovskih kronikah je veliko medbesedilnosti, najbolj očitna je v poglavju Hiša Usher 2, kjer Bradbury uprizori obračun med ljubitelji literature in požigalci knjig. Bradbury se ob Marsovcih ne ustavlja toliko ob njihovi stopnji tehnološke razvitosti, pač pa jim pripisuje drugačne lastnosti njihove zavesti: telepatija in empatija sta samoumevni, sposobni so spreminjanja identitete in pojavnosti, lastništvo in materialno bogastvo jim nista prioriteta. Kljub temu, da beremo znanstveno fantastiko, se v pripovedi pojavljajo elementi različnih žanrov: besedila večkrat ustvarjajo skoraj lirično atmosfero z opisi pokrajine, z močnimi podtoni nostalgičnosti v spominih na bivanje na Zemlji ali ob odhodu z Zemlje, opisi bojev in zasledovanj na Marsu prikličejo v spomin spopade med kavbojci in indijanci v skalnato peščenih pokrajinah s pridihom vesterna, prisotni so elementi grozljivke (npr. v že omenjeni Hiši Usher 2) … Delo je zelo bogato, tako po svoji sporočilnosti kot po umetniški vrednosti, hkrati je z grožnjo vojne z atomskimi bombami in razmišljanjih o razvoju civilizacije na Zemlji in njenih vrednotah kljub svoji starosti zelo aktualno, zato lahko pritegne k branju zelo različne sodobne bralce.

Leta 1997 je v originalu izšla druga verzija dela – zaradi bližine leta 1999 so v tej verziji vsi dogodki prestavljeni 31 let pozneje (torej med leta 2032 in 2057), dodanih je nekaj poglavij. V slovenščini je delo izšlo prvič leta 1980, drugič leta 2005, obakrat v prevodu Alojza Kodreta in pri Tehniški založbi Slovenije, vendar pa gre le za dva izida prve originalne izdaje. Originalna (dopolnjena in za 31 let v prihodnost prestavljena) druga izdaja v slovenščino še ni bila prevedena.