skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Marsovske kronike

Žanrznanstvenofantastični roman
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 1980
Založba
Zbirka Spektrum
Prevod Alojz Kodre
Ključne besede Civilizacija, Človeštvo, Kolonizacija, Mars, Marsovci, Vrednote, Združene države amerike
Število strani

229

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Človek nad Zemljo in Marsom

Marsovske kronike je pripoved o ameriški kolonizaciji Marsa, v kateri avtor Ray Bradbury v ospredje ne postavlja toliko znanstveno-tehničnih vidikov osvajanja Marsa, pač pa ga zanimajo predvsem humanistične, etične in psihološke razsežnosti srečanja dveh civilizacij. Dogajanje se časovno razteza od januarja 1999 do oktobra 2026, delo je v originalu prvič izšlo leta 1950. Kratka poglavja so povezana v zaključeno pripoved, v kateri lahko zaznamo tri večje vsebinske sklope: življenje staroselcev (Marsovcev) na Marsu, prva osvajanja in poselitev Marsa in vojna na Zemlji in življenje po njej. Nekatera poglavja so sprva bila objavljena kot kratke zgodbe v različnih literarnih revijah, pozneje jih je Bradbury dopolnil v daljšo zaključeno pripoved. Delo je prispodoba ameriškega kolonializma in kritika ameriške družbe, predvsem odnosa do staroselcev in njihove kulture, pa tudi rasizma, kulture neusmiljenega kapitalizma in oboroževalne tekme. Ob tem se Bradbury ustavi ob številnih splošnih človeških vrednotah: odnos človeka do narave, kulturne dediščine, ob vprašanju moči posameznika, hierarhije odnosov med ljudmi, dojemanja smrti, navezanosti na dom, ob prebolevanju izgube, občutku krivde, sposobnosti usmiljenja in odpuščanja, odnosu do oddaljenih vojn in grožnji vojne z atomskimi bombami  … Seveda ima pri avtorju Fahrenheita 451 tudi tokrat posebno mesto literatura: v Marsovskih kronikah je veliko medbesedilnosti, najbolj očitna je v poglavju Hiša Usher 2, kjer Bradbury uprizori obračun med ljubitelji literature in požigalci knjig. Bradbury se ob Marsovcih ne ustavlja toliko ob njihovi stopnji tehnološke razvitosti, pač pa jim pripisuje drugačne lastnosti njihove zavesti: telepatija in empatija sta samoumevni, sposobni so spreminjanja identitete in pojavnosti, lastništvo in materialno bogastvo jim nista prioriteta. Kljub temu, da beremo znanstveno fantastiko, se v pripovedi pojavljajo elementi različnih žanrov: besedila večkrat ustvarjajo skoraj lirično atmosfero z opisi pokrajine, z močnimi podtoni nostalgičnosti v spominih na bivanje na Zemlji ali ob odhodu z Zemlje, opisi bojev in zasledovanj na Marsu prikličejo v spomin spopade med kavbojci in indijanci v skalnato peščenih pokrajinah s pridihom vesterna, prisotni so elementi grozljivke (npr. v že omenjeni Hiši Usher 2) … Delo je zelo bogato, tako po svoji sporočilnosti kot po umetniški vrednosti, hkrati je z grožnjo vojne z atomskimi bombami in razmišljanjih o razvoju civilizacije na Zemlji in njenih vrednotah kljub svoji starosti zelo aktualno, zato lahko pritegne k branju zelo različne sodobne bralce.

Leta 1997 je v originalu izšla druga verzija dela – zaradi bližine leta 1999 so v tej verziji vsi dogodki prestavljeni 31 let pozneje (torej med leta 2032 in 2057), dodanih je nekaj poglavij. V slovenščini je delo izšlo prvič leta 1980, drugič leta 2005, obakrat v prevodu Alojza Kodreta in pri Tehniški založbi Slovenije, vendar pa gre le za dva izida prve originalne izdaje. Originalna (dopolnjena in za 31 let v prihodnost prestavljena) druga izdaja v slovenščino še ni bila prevedena.

Prišli so, ker so se bali ali ker se niso bali, ker so bili srečni ali nesrečni, ker so čutili v sebi klic pionirjev ali ker ga niso čutili. Za vsakogar se je našel razlog. Prišli so, da bi zapustili slabo ženo ali slabo družbo ali slabo mesto; prišli so, da bi nekaj zapustili ali nekaj našli, da bi nekaj izkopali ali nekaj pokopali ali nekaj pustili v miru. Prihajali so z majhnimi ali z velikimi sanjami ali brez njih. Toda v mnogih mestih na Zemlji je z velikih štiribarvnih plakatov vlada upirala prst v mimoidoče: ČAKA TE DELO NA NEBU: PRIDI NA MARS! In možje so se obotavljeje priglašali, sprva le redko in posamič, morda nekaj ducatov, kajti večino ljudi je zgrabila silna bolezen, še preden se je raketa dvignila v nebo. Tej bolezni se pravi osamljenost, kajti ko vidiš, kako se ti rodni kraj skrči na velikost dlani, na velikost oreha, na velikost buckine glavice, nazadnje pa sploh zgine v ognjenem repu, se ti zazdi, da se sploh nikoli nisi rodil, da ne pripadaš ničemur, da se izgubljaš v tujem, neznanem niču, kjer te obdaja samo brezdanji prostor in drugi tujci.

(str. 91)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Marsovske kronike.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 73
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja