Časovni stroj

Zjutraj ob desetih je stopil v pogon prvi časovni stroj. Še enkrat sem ga temeljito pregledal, preizkusil vse vijake, kanil kapljo olja na kremenasti drog in sedel v sedlo. Samomorilec, ki pritiska na sence revolver, je najbrž prav tako radoveden, kaj pride potem, kakor sem bil jaz. Z eno roko sem prijel za startno ročico, z drugo pa za zaviralno, pritisnil na prvo in skoraj istočasno na drugo. Zdelo se mi je, da se obračam, imel sem omotičen občutek, da padam, in ko sem pogledal okoli sebe, sem videl laboratorij tako kakor poprej. Ali se je kaj zgodilo? Za trenutek sem posumil, da me razum vara. Potem sem opazil uro. Še pred nekaj trenutki je kazala, kakor se mi je zdelo, eno ali dve minuti čez deseto, sedaj pa je bilo približno pol štirih!(str. 12)