skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Gluha soba

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2022
Založba
Zbirka Literarna zbirka Goga
Ključne besede Homofobija, Nasilje, Odtujenost, Osamljenost, Podzavest, Prihodnost, Tehnologija, Teorija zarote
Število strani

226

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Prihodnost je že tu

Gluha soba je tretja kratkoprozna zbirka pisateljice Mojce Kumerdej. Glavni temi osmih zgodb, ki so postavljene v sedanjost in (bližnjo) prihodnost, sta nasilje in osamljenost. Za protagoniste in protagonistke se zdi, da so na svetu ostali čisto sami, da jih je družba izločila, odtujeni pa so pravzaprav tudi sami od sebe. Pogovarjajo se lahko le še s predmeti oziroma stvarmi (solato, drevesom, pohištvom, radiatorjem, avtomobilom …), slednje pa včasih celo same prevzamejo glavno vlogo dogajanja, tako kot bankovec v zgodbi Mexico … Oooooo, Mexico. Stvari znajo zelo dobro trkati na vest (pasivnih) posameznikov (oziroma so njihova vest oziroma podzavest) in jih želijo spodbuditi k uporu, spremembi ali (vsaj) razmišljanju. O tem, da je (postal) človek popolnoma nadomestljiv, lahko beremo v zgodbah Uroboros in Zaradi nekakšne moje poteze, v skrajni različici pa tudi v zgodbi z naslovom Mrtvi kot, v kateri so vlogo ljudi prevzeli roboti. Novi svet naj bi bil (boljša?) alternativa našemu svetu, vendar se ravno tako izkaže za nezanesljivega, kot lahko beremo v zgodbi Živeti z Erikom. Mojca Kumerdej se v zbirki kritično odziva na različne družbene pojave (nasilje, materializem, uničevanje narave, homofobijo, prekarnost, umetno inteligenco, epidemijo in z njo povezane ukrepe, teorije zarote …). Zgodbe so mračne in dajejo vtis brezizhodnosti, berejo se kot kratki filmi oziroma filmski prizori, pisanje je realistično, vseeno pa na trenutke ni jasno, ali se posamezne epizode dogajajo v resničnosti ali morda (samo) v glavah (podzavesti, sanjah) protagonistov in protagonistk. Avtorica je za delo prejela Cankarjevo nagrado, nominirana pa je bila tudi za nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb, izdano leta 2022.

Kaj naj zdaj? V podobni situaciji bi človek verjetno ravnal manj preudarno, čeravno bi komu mogoče uspelo zvoziti brez prask in poškodb. Erika potrebujem za prevoze do fiziatra, plavalnega bazena in po ostalih opravkih, in če bo rehabilitacija uspešna, kmalu do službe. Med vožnjo lahko z njim govorim, se nanj zanesem in zderem in to je bolje, kot da sama besnim doma in se pogovarjam sama s sabo. Erik se je v mojem življenju pojavil po verižnih trčenjih, ko sem se začela zavedati, da bom zelo verjetno ostala sama. Njegovega sintetičnega glasu in umirjene vožnje sem se v poldrugem letu navadila. In četudi je življenje z njim manj varno, kot sem verjela …, kot sem upala, se nagibam k temu, da bi ga obdržala. Ne nazadnje vsak tesen, bližnji odnos, najsi bo s človekom, živaljo ali umetno inteligenco, vključuje tveganje. (str. 224)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Gluha soba.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 217
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Dela avtorja