Dobre knjige
2970 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Tiha hiša
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,5
Št. ocen:4









Orhan Pamuk

Tiha hiša

Ljubljana, Sanje, 2015

Št. strani: 301


Prevod: Erna Pačnik


Zbirka: Sanje. Roman
Žanr: družbeni roman

Narodnost: turška književnost

Morda pa je res, da resnična svoboda človeka v njem le drema.

Včasih je najlažje, če zapremo oči, zaspimo in pozabimo na vse. Tako misli babica Fatma, ki vsako leto čaka na svoje vnuke, da jo obiščejo in tudi med obiski, ko počiva v svoji sobi, potuje v mislih skozi svoje življenje. Spominja se, kako in zakaj se je z možem odselila iz Istanbula v ta obmorski kraj, kjer živi zdaj že sedemdeset let in kjer na začetku ni bilo skoraj nobene hiše. Zdaj pa je kraj turistična meka in v njem poleti vse vrvi in živi. S Fatmo živi Recep, ki s svojo pripovedjo roman tudi začne. Pripovedi si sledijo, svoja življenja in razmišljanja nam odkrivajo poleg Fatme in Recepa še njegov nečak Hasan ter Fatmina vnuka Faruk in Metin ter vnukinja Nilgün. Vsi so povezani v en klobčič življenja, a ta klobčič ima mnoge niti, ki se med seboj razlikujejo bolj, kot bi pričakovali. V romanu spoznamo Turčijo v času pred letom 1980, družbene razmere, razvoj države, nesoglasja med političnimi skupinami, začetke kasnejšega nasilja. Fatma pripoveduje tudi o svojem možu, zdravniku, ki si je tako zelo želel razvoja družbe in osvoboditev človeka od notranjih spon in nevednosti. V svojih prizadevanjih po spremembah, ki jih ne doseže niti pri svoji ženi, vpeti v strahove in neizobraženost, izgori. Njegovo nasprotje je Hasan (v katerem kot da ni nič zdravnikove krvi), ki stremi k sovraštvu do vsega, kar je moderno, drugačno, svobodno. Strašljivo je, kako lahko osebna pričakovanja nekega skoraj nevidnega, nepomembnega človeka zanetijo toliko sovraštva in povzročijo tolikšno gorje. Tiha hiša zato ob koncu pripovedi umolkne, v njej ni več niti šepeta, saj so se niti klobčiča razpletle in zdaj čakajo, da jih njeni naslednji prebivalci zopet sestavijo v novo celoto.



Odlomek iz knjige

Včasih se med budnostjo in spancem zmedem v temi in osupnem v sladkem vznemirjenju, ker se zdi, da je moja notranjost postala moja zunanjost, zunanjost pa notranjost, jaz pa se v tihi temi noči ne morem odločiti, katera od njiju predstavlja moj jaz. Tedaj tiho kot mačka iztegnem roko in prižgem luč, nato pa se dotaknem mrzlega železa postelje in začnem premlevati to vprašanje, vendar me mrzlo železo popelje v neko zimsko noč in me pusti tam: kje sem? Človek včasih ne ve niti tega. Da, zdaj razmišljam in spoznavam, da če se lahko zmede celo človek, ki je sedemdeset let preživel v isti hiši, to pomeni, da je to, kar imenujemo življenje in kar mislimo, da živimo, nenavadna in nerazumljiva stvar, ki je ne zna nihče opredeliti. Medtem ko teče dalje, ne da bi kdo vedel, kam in zakaj, ti čakaš in čakaš in razmišljaš o svojem lastnem življenju, o tem, kje si in kam greš: obhajajo te nenavadne misli, ki niso pravilne ali napačne in ki te ne pripeljejo do nobenega rezultata nato pa v nekem trenutku opaziš, da se je pot nenadoma končala, Fatma, zato izstopi!

(str. 298)

Nagrajena knjiga: 

Madaralı Roman Ödülü 1984

Prix de la Découverte Européenne 1991

Cobiss povezava

Glej tudi

link Sanje


Predmetne oznake: Medosebni odnosi, Družina, Družbeni odnosi, Družbeni konflikti


Prispeval/-a: Simona Solina, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Objavljeno: 16.8.2015 6:58:15
Zadnja sprememba: 24.8.2015 16:16:20
Število ogledov: 3043