Knjižni molj
Vsak od nas začne kot za vodo neprepustna posoda. Potem pa se zgodijo stvari-ljudje nas zapustijo, ali nas nimajo več radi, ali nas ne razumejo, ali pa mi ne razumemo njih in izgubimo, naredimo napake ali se prizadenemo. In posoda dobi razpoke. In, ja ko je posoda enkrat razpokana, je konec neizogiben. Vendar imamo ves ta čas, ko se začnejo odpirati razpoke, do trenutka, ko dokončno razpademo. Samo v tem času lahko vidimo drug drugega, ker skozi svoje razpoke vidimo iz sebe v druge skozi njihove.
