Dušan Mitana

Moje domače pokopališče

Ljubljana, Modrijan, 2008

Št. strani: 178

Prevod In Spremna beseda: Špela Sevšek Šramel

Zbirka: Euroman
Žanr: družbeni roman, idejni / ideološki roman (sem spadajo verski, politični itn.)

Narodnost: slovaška književnost

Slovaško podeželje sredi dvajsetega stoletja

Kvaziavtobiografski roman govori o družini grobarjev v petdesetih letih 20. stoletja na Slovaškem. Glavni protagonist je Dušan (Duško, Pankracij), dvanajstletni najmlajši sin v družini. Grobarska družina je precej zanimiva, vsak izmed njenih članov je predstavnik različne ideologije: ded je agnostik, mati evangeličanka, starejši brat Servacij katoličan, Dušan pa ateist. Oče, "grobar", je najpreprostejša oseba v romanu. Zadostuje mu obrt, ki jo je prevzel od svojega očeta, vse ostalo pa zavrača. Brat Servacij je po umu sicer podoben očetu, vendar precej bolj iznajdljiv. Prav on je tisti, prekine z družinsko tradicijo. Dušan je mnogo bližje dedu, je pravi intelektualec. Iz njega se v družini radi norčujejo, on pa uživa v branju starih knjig in pisanju pesmi. Ves ta skupek različnih ideologij je postavljen v podeželsko okolje socialistične povojne Slovaške.

Odlomek iz knjige

Nisem mogel razumeti in ni mi šlo v glavo, zakaj ne stoji naš britof sredi vasi, v centru življenja, če so lahko tam šola, mesar, trgovina, kiosk s sadjem in zelenjavo, trgovina z mešanim blagom, brivec, policija, kinodvorana in podobne, iz vidika večnosti kratkotrajne institucije.
Pa kaj! Nas to ne moti, od nekdaj smo bili introvertirani, razmišljajoči ljudje, nagnjenost k filozofiranju je pri naši obrti nujno, je trdil dedo. Na deda pa nekaj dam.

(str. 47)




Ključne besede: PODEŽELJE, SOCIALIZEM, POKOPALIŠČA


Prispeval/-a: Stanka Ledinek, Knjižnica Velenje
Objavljeno: 16.12.2022 13:15:22
Zadnja sprememba: 16.12.2022 13:15:22
Število ogledov: 226

• facebook
• twitter
• linkedin