Čas iz druge roke

Žanrspomini
Narodnostruska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Ključne besede Socializem, Kapitalizem, Družbene spremembe, Osebne izkušnje, zgodbe, Spomini, Sovjetska zveza, Tranzicija, Komunizem
Prevod Veronika Sorokin
Število strani

446

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

14-15 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Sovoki

Čas iz druge roke nosi podnaslov poslednji Sovjeti. In o njih govori knjiga. Pravzaprav govorijo ljudje sami, avtorica pa zapisuje, ponekod obrazloži tokove zgodovine in pridoda svoje misli, izkušnje, občutke. Pred nami so torej pričevanja starejših ljudi, iskrena, intimna, taka, ki jih, večinoma, še niso nikoli zaupali drugim. Tu so zgodbe in mnenja mladih, ki sovjetskega komunizma in socializma sploh niso poznali. Poznajo le kapitalizem, v katerega so nekdanje sovjetske republike padle skorajda preko noči, predvsem pa nepripravljene na drug in drugačen družbeni red. Še manj so bili nanj pripravljeni prebivalci, ki so jih od malega vzgajali v komunističnem duhu, torej poslednji Sovjeti – sovoki. Tragika vzgoje, odraščanja in nadzorovanja življenj v režimu diktature ni samo v ujetosti v teh časih in na tem prostoru, je tudi v preživetju po končani diktaturi, v tako imenovani demokraciji in novi Rusiji. Od množičnih aretacij, nasilja, lakote in revščine so prebivalci pristali v divjem kapitalizmu, katerega nadzorujejo tajkuni, oligarhi, ljudje pa so, vsaj v večini, enako revni. So tudi izgubljeni in mnogi ne vedo več, za kaj in za koga so celo življenje garali, obenem trpeli. Kajti, kje je zdaj njihova Domovina? Zahtevala je milijone umrlih, žrtvovanih, ubitih, zdaj pa je na teh prostorih drugače le v velikih mestih in še to bolj kot ne le na zunaj; nekaj kilometrov stran je obrobje, podeželje, ki še vedno živi in diha kot nekoč. Avtorico zanima, kot pravi, človek, ker tam se pravzaprav vse dogaja. Svetlana Aleksijevič, Nobelova nagrajenka za literaturo leta 2015, beloruska pisateljica, esejistka in raziskovalna novinarka, nas prevzame z osebnimi izpovedmi o nasilju, krutosti, ki je je sposoben človek, trpljenju in redkih srečnih trenutkih, v katerih pa se najde tudi ljubezen. Pretresljive izpovedi bodo za vedno pričale o nekem času, zgodovini, polni dogodkov, katerih naj zanamci ne bi nikoli več ponovili, nikoli več doživeli. Knjiga je odlična in prav bi bilo, da bi z jezikovnim pregledom počastili prevod tako izjemne avtorice.

Glej tudi:

Sem Sovjet, tako kot moja mama. Gradili smo socializem in komunizem. Otroke smo vzgajali, da je sramotno pečati se s trgovino in da sreča ni v denarju. Bodi pošten in življenje posveti svoji Domovini – to nam je pomenilo vse. Vse življenje sem bila ponosna na to, da sem Sovjet, zdaj pa se tega skoraj sramujem, kot da sem bila neumna, ker sem verjela v to. Nekoč so veljali ideali komunizma – zdaj veljajo ideali kapitalizma: Brez milosti do kogarkoli, kajti tudi tebi ne bo nihče pomagal. Olesja mi je govorila: Mama, ti še kar živiš v državi, ki je že dolgo ni več.
(str. 385/386)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Čas iz druge roke.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(1)

Napiši komentar

Ogledi: 69
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1