Zaspi, mala moja, zaspi

Žanrdružbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski)
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaMaribor, 2014
Založba
Ključne besede Igre na srečo, Umori, Odraščanje, Posilstvo, Dekleta
Število strani

171

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Senca nad otroštvom

Zgodba se po prologu začne z učinkovitim prijemom: pripoved je preprosta, v skladu s pripovedovalko govori o dekliškem odraščanju v Kopru in pozneje v Trnovem v Ljubljani in prinaša razne družinske prizore in opise bolj ali manj objestnih dejanj glavne protagonistke in njene najboljše prijateljice Mojce. (Distance do pripovedovalke ni, na spričevalu piše ime Irena Svetek, je to postmodernistični kratki stik, namig na avtentičnost vsebine ali kaj tretjega?) Pri Mojčini družini živi čudaška in skrivnostna Fani. Ko se zgodba osredotoči nanjo, se dramaturški lok napne do konca in pisanje se spremeni v stampedo pripovedi, ki prinese eno najbolj brutalnih in hkrati pretresljivih zgodb v slovenski literaturi. Škoda bi bilo, da bi se vešče napisan roman, ki z izvirno vsebino pušča na bralcu nepozaben vtis, kadarkoli prašil na policah knjižnic.

“Strmeli sva nekaj časa v fotografijo otroka in nekaj časa v lase, ki sem se jih nato še sama dotaknila. naenkrat je v sobi stala Fani. V eni roki je držala plastično vrečko, v kateri so bili piškoti in sok, v drugi pa je držala ključe od vrat. Strmeli sva vanjo, ona pa v naju. Potem je naenkrat spačila obraz in skočila na posteljo kot kakšna divja žival, cokle so padle na tla in močno je zaropotalo. Fani je zagrabila za fotografijo in za šop spetih las in hkrati začela tako grozljivo vreščati, da sva od strahu zbežali iz sobe. po hodniku sva stekli v v kopalnico in se zaprli. Fani je še kar tulila in kričala, slišati je bilo samo ton ton! ton ton! ton ton! in vreščanje. Ko sva se zaklenili, sva nekaj časa čisto negibno stali ina samo poslušali. Potem pa, ker se je tuljenje še kar nadaljevalo, nama je začelo iti na smeh. Začeli sva se na glas smejati in nisva se mogli ustaviti.” (str. 101)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zaspi, mala moja, zaspi.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 67
Komentarji: 0
Število ocen: 7
Želi prebrati: 12
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 8

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja