Pika Nogavička

Ob 60. obletnici izida je nastal novi prevod Pike Nogavičke, ki je sicer odločno prehitela vse po spisku v akciji Najljubša knjiga moje mladosti. Res pa je tudi, da je dregnila marsikoga, ki poznamo prvo knjigo. Tokrat gre za prevod izvirnika iz švedščine, ne iz nemščine kot prvič. Še vedno ostajajo ilustracije Marlenke Stupica, saj bi verjetno pri nas taka sprememba pomenila pravo več-generacijsko revolucijo.
Knjiga o nevsakdanji Piki Nogavički, devetletni samostojni, odločni, energični in neznansko močni deklici z neomejenim bogastvom, je slavospev svobodi, otroštvu, drugačnosti. Iskreno prijateljstvo, ki se splete med sosedi Piko, Tomažem in Anico, je himna pristnim medsebojnim odnosom, čudovito toplim in zaščitniškim, pravičnim in poštenim. Aktualizacija družine se kaže na nekem novem nivoju, saj je Pikina mati nad oblaki in od zgoraj pazi nanjo, oče je nekje na južnih otokih bogat zamorski kralj, Pikina najbližja dužinska člana pa sta konj in opica gospod Ficko. Tu čisto nekje blizu sta tudi Tomaž in Anica, poseben in šibkejši del njene družine. Gre za neke vrste podiranje starševske avtoritete v pozitivnem smislu in graditev drugačnih oblik sobivanja. Glavni junaki skupaj doživijo nešteto pustolovščin, življenjski nauki so prikazani skozi neobremenjene otroške oči z izkristaliziranim čutom za pravičnost. Pika pozna rešitev za vsako težavo, tudi ko gre za neke vrste upor proti uradnim inštitucijam kot so šola, policija, družina, ali posameznikom pod vplivom pohlepa, okrutnosti ali objestnosti. Večno otroštvo je po njenem dosegljiv cilj, le puhlim normam se je potrebno izogniti. Knjiga je slavospev svetu, izraža družbeno kritičnost in poziva k ponovnemu razmisleku o naših vrednotah. Spada na vsako knjižno polico, s svojim nenadkriljivim humorjem prežeto delo pa je še prav posebej namenjeno mladim strašem kot pomoč razumevanju otroške psihologije. V liku Pike so utelešene vse skrite želje nas malih in velikih otrok, je oda radosti in otroštvu kot posebej dragocenem obdobju vsakega življenja.