Otroštvo : (avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah)

4,1
(17)
Žanravtobiografski roman, družbeni roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2015
Založba
Zbirka Literarna zbirka Goga
Ključne besede Družina, Fantje, Odraščanje, Otroštvo, Stari starši, Zloraba
Število strani

235

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Nagrade

1

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Poba, ne sekiraj se. Vse mine, tudi otroštvo."

Za Miho Mazzinijem je že bogat literarni opus, ki ga je v letu 2016 ovenčal s kresnikom za najboljši roman leta. Pisatelj pravi, da je Otroštvo avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah, da so vse osebe, kraji in dogodki izmišljeni ali pa literarno obdelani in da bo pisal o prvih petih letih svojega življenja. Dve nasprotujoči si misli, ki pri branju postavljata vprašanje, koliko resnice je v teh zgodbah. Nekaj prav gotovo je. Deček živi z dvema ženskama: večno odsotno materjo, ki hodi domov le še spat in večno prisotno staro mamo. Obe dečka psihično in fizično zlorabljata in zapostavljata. Namesto da bi se deček podil po igrišču, cele dneve preždi v majhni garsonjeri, v svojem kotu med posteljo in balkonskim oknom in posluša nonine litanije o peklu. Nona je versko blazna in dečka stalno opominja, da Bog vse vidi in vse ve, da greh se delati ne sme. Dečka tudi zapira v omaro, da si bo živo predstavljal, kako zgleda smrt. Moške roke v dečkovem življenju ni. Mama je dečkovega očeta odrezala iz svojega življenja in iz slike, ki jo deček nekoč po naključju najde. Na sliki ostane sam z moško (očetovo?) roko na ramenu. Sem ter tja pridejo na obisk dečkovi trije strici, ki se otepajo skrbi za ostarelo mamo. Nona, ki ima raje Boga kot njega, tako ostane središče njegovega strašnega otroštva.

“Odpeljali bodo nono.
Nikoli več je noče videti, ji je rekel, nekako so ga slišali in mu izpolnjujejo željo. Del njega se je razveselil moči, za katero ni vedel, da jo ima, in dokaza, da se mu lahko želje uresničijo, saj se je kaj takega zgodilo zelo redko. Večji del pa je otrpnil od strahu, kako bom živel sam, in krivde, kam jo bodo odpeljali? Moral bi skrbeti zanjo in jo paziti, prestara je za ta svet, je vedno trdila.”
(str. 132)

Citati

(2)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 103
Komentarji: 0
Število ocen: 17
Želi prebrati: 20
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 27

Morda vam bo všeč tudi