| Žanr | domačijski roman, družbenokritični roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Mengeš, 2023 |
| Založba | Ico |
| Ključne besede | Družina, družinske vezi, Družinski odnosi, Družinsko življenje, Jugoslavija, Kmečko življenje, Kmetijska zemljišča, Kmetijski delavci, Ljubezen, odnosi med generacijami, Odpuščanje, Premogovniki, Slovenija, Smrt, Zgodovina |
Avtor knjige Ivan Sivec je znan po tem, da v svojih knjigah ‘neguje slovensko narodno zavest’ zaradi česar je tudi leta 2019 dobil odlikovanje red za zasluge za narod. Po izobrazbi je magister etnoloških znanosti, zato ni čudno, da imajo njegova dela velik pridih zgodovine, kakor tudi njegova tukaj predstavljena knjiga Zemlja se z nami pogreza. Knjiga nas popelje skozi zgodovino 20. stoletja pa vse do leta 2022, kjer izvemo pomembne dejavnike in osebe, ki so vplivale na življenja prebivalcev Škal, naselja v današnji občini Velenje, ki se je pogreznilo na dno jezera. Prikazane pa so nam tudi osebne zgodbe literarnih likov. Vsako poglavje nam najprej predstavi pomembne zgodovinske dogodke ključnega leta, ko se dogaja izbrano poglavje. Nato pa nam še poda kratko predstavitev osebe, na katero bo poglavje osredotočeno. Vsako poglavje je namreč osredotočeno na drugega člana družine Kopač, celo čez več generacij. Na vsako literarno osebo, o kateri poglavje govori, vplivajo drugačne okoliščine, ki jim jih je življenje namenilo. Tako da dobimo širok pregled raznoraznih usod, ki se nas lahko bolj ali manj dotaknejo, v vsakem primeru pa nam razširijo obzorja. Za bralce, ki večjega dela pripovedovane zgodovine niso doživeli na lastni koži, je mnogo novih spoznanj. Za tiste, ki so kaj od tega doživeli, pa odpira spomine na njihovo lastno preteklost. Preko vseh zgodb se prikaže jasna slika dogajanja v Škalah. Priča smo tragičnim, a resničnim dogodkom, ki so zaznamovali današnji obstoj tega kraja. Med njimi so razvoj rudnika premoga in posledice, ki jih je izkopavanje imelo, nastanek Velenjskega in bližnjih jezer, politične ureditve in ponikanje človeških vrednot. Na koncu knjige so vključene tudi slike današnje podobe tistih krajev kot tudi starejše slike, ki nam tudi vizualno približajo preteklost, ki je prej literarno upodobljena. Dodana pa je tudi literatura, ki jo je pisatelj uporabil pri raziskovanju, spremna beseda in kratka predstavitev avtorja. Knjiga je nastala na pobudo Škalčanke, ki je želela, da se tragična zgodba njenega ljubega domačega kraja zapiše in se pri tem čim bolj približa resnici, in Sivec se je o le tej dodobra podučil tako s pomočjo arhivov kot tudi s pomočjo pričevanj lokalnih prebivalcev. Bralec si s to knjigo pridobi veliko znanja zgodovine, ki je predstavljena dovolj preprosto, da jo lahko razume slehernik, pa vendar precej podrobno, da res izvemo kar največ. Hkrati pa je tudi čustvena pripoved, polna ljubezni, sovraštva in predanosti, ki nas kaj hitro gane in pusti s solzami v očeh, a zadovoljstvom v srcu.
Objavljeno: 14.12.2023 09:14:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:44
Tilka je bila po svoje vesela, da sta se z očetom končno spravila, po drugi strani pa neskončno žalostna, da je do sprave prišlo v tako kočljivem trenutku. A pomagati se ni dalo.
Za Mlačnikom so žalovale vse Škale. Tako velikega pogreba ni imel že dolgo noben drug Škalčan. Vsi so čutili, da je z njim odšla ena od najmočnejših škalskih korenin. S tem pa so se začele trgati tudi mnoge druge.
Župnik je ob odprtem grobu na koncu obeda celo dejal:
»Mlačnik, mogočni škalski gospodar! Bil si mogočen, kot tisti tvoj hrast nad domačijo, a po svoje krhek kot gruda prsti na njivi Pod logom. Prah si bil in v prah se povrneš. In vsi vedimo še nekaj: Zemlja se pogreza in mi se pogrezamo z njo. In kdo ve, ali nam lahko Bog še pomaga ali pa je morda že prepozno. Amen!« (str. 44)
Knjiga me je že po prvih straneh pritegnila.
Žal pa ne morem mimo tega, da nekatera zgodovinska dejstva v njej ne držijo.
Avtor opisuje prve svobodne volitve v Jugoslaviji leta 1946 (kaj niso bile 1945?), ter z njimi povezane dogodke, pri čemer navaja, da so Škale bile takrat že pod Občino Velenje.
Občina Velenje je pričela delovati šele leta 1963, štiri leta po odprtju novega mestnega središča. Pred tem je bil Šoštanj upravno središče Šaleške doline, tako da so tudi ljudje iz okoliških krajev tam urejali občinske zadeve.