Kdo mi je ubil očeta

Žanrdružbeni roman, družbenokritični roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Prevod Iztok Ilc
Ključne besede Družina, Francija, Družbena neenakost, Očetje in sinovi
Število strani

68

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

2-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Osebno je (tudi) politično

Skozi osebno zgodbo Édouard raziskuje odnose v družini. Edini, ki mu je uspelo oditi iz revnega okolja (na študij, v Pariz) zna zdaj pogledati nazaj v širši luči družbenih, političnih, ekonomskih danosti. Zanima ga predvsem oče in njun odnos. Piše o tem, kako je očeta dojemal kot deček, odraščajoči najstnik in kakšen se mu zdi oče skozi perspektivo sedanjosti. Njihovo okolje je bilo delavsko, v tem marginalnem svetu Francije je bilo polno izkoriščanj, revščine,homofobije, nasilja, alkoholizma. Razmere so se slabšale še zaradi brezposelnosti. Mladi (in revni) so bili odrezani od prave izobrazbe. Politične odločitve bogatih vladajočih jemljejo v finančnem, socialnem, zdravstvenem smislu. Nemoč odživeti življenje vsaj približno dostojno, ima vzroke in posledice. Imeti rad in razumeti ali razumeti, da imaš lahko sploh rad, je pomembno. Kako je imeti rad očeta, ko si z njim preživel precej hude čase, polne strahu in neodobravanja? Édouard Loius piše izjemno berljivo in tudi globoko. Prav ničesar ne izpusti, pa naj gre za osebna občutja, spolno usmerjenost, ljubezen ali za ukrepe političnih odločevalcev. Ti so imena, ki tvorijo zgodbo očetovega trpljenja. In tovrstno trpljenje zaradi nemogočega udejanjanja samega sebe in svojih želja, tudi sanj, je mnogim na margini določalo življenje, mnogim pa ga je tudi uničilo.
Louisu so kmalu pritaknili naziv čudežni deček. Pisatelj, rojen leta 1992, se je s svojim prvencem Opraviti z Eddyjem izstrelil med bralce in med kritiki takoj požel najvišje odobravanje. Bralci in kritiki cenijo intelekt, prepričljivost in emocije, ki jih zna zelo tenkočutno, pa tudi razumljivo podati.

Glej tudi:

Nekaj bi rad poskusil ubesediti: ko danes pomislim, imam občutek, da je bila tvoja eksistenca tebi navkljub in zares proti tebi negativna eksistenca; nisi imel denarja, nisi mogel študirati, nisi mogel potovati, nisi mogel uresničiti svojih sanj. Za izražanje tvojega življenja so v jeziku skoraj same nikalnice.
(str. 21)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kdo mi je ubil očeta.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 85
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi