Mož, ki je napisal popoln roman : John Williams, Stoner in pisateljsko življenje

Mož, ki je napisal popoln roman je biografija ameriškega pisatelja Johna Williamsa, avtorja romana Stoner, ki si je prislužil oznako “popoln roman”. V knjigi izvemo veliko o nastanku romana, ki naj bi sprva nosil naslov Vprašanje svetlobe (in pozneje Vprašanje ljubezni) ter na splošno o avtorjevem pisanju, med drugim tudi o romanih Klavčev Prehod in Avgust, ki ju lahko beremo tudi v slovenščini. Struktura knjige je zastavljena kronološko, se pravi, da sprva spoznamo Williamsa kot otroka, mu nato sledimo skozi različne etape njegovega življenja, konča pa se z njegovo smrtjo oziroma “ponovnim odkritjem” romana Stoner v Evropi več kot šestdeset let po njegovem izidu.

Williamsovo otroštvo in življenje nasploh je močno zaznamovalo dejstvo, da je pri devetih letih izvedel, da moški, ki ga je imel dotlej za svojega očeta, v resnici ni njegov oče. V mladosti se je ukvarjal z gledališčem, delal je na radiu in se precej hitro uveljavil na lokalni umetniški sceni. Kot profesor je predaval na različnih ameriških univerzah in velja za enega od utemeljiteljev predmeta kreativno pisanje. Ves čas je bil razpet med poučevanjem in pisateljevanjem – zaradi službenih obveznosti mu je primanjkovalo časa za pisanje, zato so njegova dela nastajala počasi. Njegovo pisanje – tako proza kot poezija – ni naletelo na odziv, ki bi si ga po njegovem mnenju zaslužil, saj ni bilo skladno ‘sodobnimi tokovi’, poleg tega so posamezni romani tako različni, da jih ni mogoče zvesti na skupni imenovalec.

Ob branju Williamsove biografije si seveda ne moremo kaj, da ne bi iskali povezav in vlekli vzporednic med njegovim življenjem in Stonerjem iz istoimenskega romana, čeprav je sam izjavil, da “fikcija in avtobiografija nikakor ne sodita skupaj” in da ga pisanje o sebi “dolgočasi” (str. 262). Bralce, ki Stonerja (in drugih Williamsovih romanov) še niso prebrali, bo vpogled v avtorjevo življenje morda napeljal k temu, da jih končno preberejo, tiste, ki Stonerja že poznajo, pa k temu, da ga bodo mogoče prebrali še enkrat – tokrat najbrž v nekoliko drugačni luči.