Žanrdružbeni roman, psihološki roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2015
Založba
Prevod Breda Biščak
Ključne besede Mobing, Univerze, Zakonsko življenje
Število strani

334

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kdo neki je John Williams?

V novem Kondorju je izšel slovenskemu bralcu do sedaj popolnoma neznan roman (enako neznanega) ameriškega avtorja; roman ni bil spregledan le pri nas, temveč so ga tudi v njegovem lastnem okolju poznali le strokovnjaki; v slovenskem prevodu je izšel natanko 50 let po izidu originala. Je zgoden primer »campus novel«, saj se večinoma dogaja na univerzi in v povezavi z njo. Življenjska zgodba Williama Stonerja, ki je zelo podobna avtorjevi, se začne na kmetiji nekje na Misurijskem podeželju; Stoner kljub namenom, da študira kmetijstvo in prevzame očetovo kmetijo, zaradi ljubezni do literature presedla na študij književnosti in se na univerzi kot profesor pozneje tudi zaposli. Opisi njegovega zakona, pa tudi odnosov na univerzi , so boleče prepričljivi: pripoved o ženinem ravnanju bi bila lahko uporabna kot primer za učbenik psihiatrije. Branje tega skrbno izbrušenega besedila (in prevoda) nas prenese v čase ameriške literarne klasike, saj ga odlikujejo virtuozna sistematičnost in vsebinska avtentičnost in jasnost.

“V triinštiridesetem letu je William Stoner dojel to, kar so drugi, mnogo mlajši, dojeli že pred njim: da oseba, ki jo ljubimo na začetku, ni oseba, ki jo ljubimo na koncu, in da ljubezen ni cilj, marveč proces, med katerim ena oseba skuša spoznati drugo.
Oba sta bila zelo plaha in sta se spoznavala počasi, previdno; zbliževala sta se in oddaljevala, se dotikala in odmikala, saj se nobeden ni želel vsiljevati drugemu bolj, kot bi bilo zaželeno. Dan za dnem so se z njiju luščile plasti zadržanosti, ki so ju varovale, tako da nazadnje nista bila drugačna od mnogih, ki so izredno plahi, drug do drugega odprti, nezavarovani, docela in brez zadrege zaupljivi.
Skoraj vsako popoldne, ko je nehal predavati, se je oglasil pri njej. Ljubila sta se in pogovarjala in se vnovič ljubila kakor otroka, ki jima še na misel ne pade, da bi se naveličala svoje igre. Pomladni dnevi so bili vse daljši in radostila sta se poletja.” (str. 220)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 107
Komentarji: 0
Število ocen: 25
Želi prebrati: 13
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 30

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja