Žanrzgodovinski roman, biografski roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2018
Založba
Ključne besede Pisma, Rimski cesarji, Zgodovinski roman
Prevod Breda Biščak
Število strani

413

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Brezčasnost neke zgodbe

Avgust, roman Johna Williamsa, ki je slovenski bralni javnosti znan predvsem zaradi izvrstnega romana Stoner, ni tipičen biografski roman, čeprav opisuje življenje enega najpomembnejših rimskih cesarjev. Sam avtor je namreč že v predgovoru opozoril, da je marsikateri zgodovinski podatek za potrebe svojega pisanja enostavno prikrojil, da si je marsikaj celo izmislil, spremenil sosledje nekaterih dogodkov itn. Roman Avgust je torej fikcija, ki so ji zgodovinska dejstva le okvir, v katerega je Williams mojstrsko vpel zgodbo, ki pa je brezčasna. Zgodbo, ki jo zamejujeta mladostni idealizem in starostni skepticizem. Zgodbo o nastanku cesarskega Rima, ki naj bi ga nova politična ureditev iztrgala iz krempljev politične korupcije in medsebojne razklanosti in ki naj bi prebivalstvu imperija prinesla složnost in trajni mir. Prav tako je Avgust zgodba o odrekanju, ki je tako nujno potrebno za dosego višjih ciljev in skupnega dobrega, kako zadostiti potrebam javnega in vseeno obvarovati osebno in zasebno. Zgodba, ki potrjuje reklo, da je pot v pekel ponavadi tlakovana z dobrimi nameni. Williams je roman o življenju velikega rimskega cesarja napisal v obliki pisem. Verjetno nekoliko zaradi avtentičnosti samega prikaza zgodovinskega obdobja, ki ga je zgodovina delno rekonstruirala tudi zaradi tovrstne komunikacije med tedaj živečimi Rimljani, nekoliko pa verjetno zaradi bolj človeške predstavitve velikega državnika. Lahko pa tudi, da razlogi tičijo čisto nekje drugje. Kakorkoli, gre za še eno literarno mojstrovino spod Williamsovega peresa, ki bi se morala znajti na jedilnem listu vsakega literarnega sladokusca.

“Poznam izprijenost našega mesta, ki bi jo tako rad zajezil, in namen zakonov, vsaj tako mislim. V krogih, v katerih se ti giblješ, jaz pa jih opazujem, je občevanje dejanje za dosego moči, bodisi družbene bodisi politične; prešuštnik je lahko nevarnejši od zarotnika, tako zate kot za državo, in dejanje, katerega naravni cilj je ljubeč užitek, je postalo nevarno sredstvo častihlepnih. Sužnja si lahko pridobi moč nad senatorjem in s tem nad navadnim državljanom, in pravica je spodkopana. Poznam stvari, ki bi jih tvoji zakoni želeli preprečiti.
In vendar si prav ti ne bi smel želeti, da zakoni dobijo občo veljavo in se izvajajo z vso strogostjo, ki zakonom pritiče. Takšna uveljavitev bi imela katastrofalne posledice zate in za mnoge tvoje najbolj vdane prijatelje. In kdor pozna tvoj namen, razume, da si želiš izoblikovati duha in ideal, gomila tvojih sovražnikov pa tega ne bo dojela, in zna se zgoditi, da bodo tvoji zakoni proti prešuštvovanju bolj izprijeno izrabljeni kot to, proti čemur so bili zasnovani.
Noben zakon namreč ne more ustrezno izoblikovati duha niti potešiti stremljenja po vrlinah. To lahko stori le pesnik ali filozof, ki je lahko prepričljiv, ker je brez moči; moč, ki jo ti imaš (in ki si jo v preteklosti, kot rečeno, tako modro uporabljal), ne more z zakoni urejati strasti človeškega srca, naj še tako kalijo red.” (str. 266 -267)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Avgust.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 9
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Dela avtorja