Sončnica

Žanrdružbeni roman, mladinski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Zbirka Odisej
Ključne besede Brezdomci, Drugačnost, Družinske skrivnosti, Družinski odnosi, Duševne motnje, Medosebni odnosi, Mladostniki, Odraščanje, Prehranjevalne motnje, Prijateljstvo
Število strani

315

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Ljudje z roba

V mladinskem romanu Sončnica si glavni vlogi izmenjujeta petnajstletna Ajda in Voranc, ki sta sošolca, soseda in prijatelja že od malih nog. Ajda živi s staršema v novogradnji, ki jo je zasnoval in zgradil njen oče arhitekt. Voranc pa živi skupaj z mamo v stanovanju v sosednjem bloku, očeta je izgubil, ko je bil še majhen.
Najprej spoznamo odnos med najstnikoma in v šoli, pa tudi dinamiko med družinama Ajde in Voranca. Ko se v razpadajočo vilo v njihovi ulici naseli klošarka oziroma, če uporabimo prijaznejšo besedo, brezdomka, se začne dogajanje zapletati. Ženska ju kliče ljubček in ljubica ter skuša z njima vzpostaviti stik. Ajda se je sprva boji, Voranc pa je bolj rahločuten in ga gospa s svojo drugačnostjo hitro pritegne.
Ko pri slovenščini dobijo nalogo, da morajo pripraviti predstavitev teme, ki jih zanima, se Voranc takoj odloči, da bo tema Ljudje z roba. V nalogo seveda vključi tudi Ajdo, saj je to naloga za dvojice. Ajdo Vorancova odločitev vznemiri in šokira, a se kmalu sprijazni in ne samo to, tudi navduši se. Da bi opravila nalogo, se odločita, da bosta gospo obiskala in z njo opravila intervju.
Ker ne uspeta izvedeti njenega imena, jo poimenujeta kar Sončnica, saj nosi na pokrivalu večinoma zataknjene cvetove sončnic. Kmalu ugotovita, da je Sončnica nekaj posebnega, govori v rimah in spoznata, da je živela tudi na Švedskem. Tudi knjiga Pika Nogavička in njena vila Čira čara se uspešno spleteta v njeno zgodbo. Zanjo sta otroka kot Anica in Tomaž iz knjige, prijazna in iskrena otroka. Ko jima skupaj podari star izvod knjige Pika Nogavička, zanju pripravi pogodbo s katero se dogovorita, da bo knjiga pri vsakem pol leta.
Ima pa Sončnica kup težav, ki so jo tudi spravile na cesto. V razpadajoči vili si najde dom, ki ga je vedno iskala oziroma pogrešala. Hkrati pa spoznamo, da se tudi otroka spoprijemata vsak s svojimi stiskami. Voranc o smrti očeta sploh ne govori, Ajda pa se sooča z motnjami hranjenja in nerazumevanjem staršev. V ospredju je vsekakor odraščanje, sprejemanje drugačnosti in soočanje s težavami, o katerih se ne govori.
Knjigo zaokroži dr. Lea Šugman Bohinc s spremno besedo Stvari niso takšne, kot so videti, kjer je poglobljen pogled na problematiko, ki je izpostavljena v knjigi.

Dom te vedno najde. Ti misliš, da si ga našel, o, pa ni tako! On te najde. Dom reče: Hop! Pa te imam! Jaz sem tvoj dom rom pom pom. In ti boš v meni doma, ha, ha, ha! Zato imam danes sončnico na obrazu, zato imam tako sončen obraz.Pravzaprav, pomislim, ženska je malo čez rob, ne malo, kar precej, ampak to, kar govori, je pa zelo lepo. In vem da tudi Voranc misli tako. (str. 74)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Sončnica.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 289
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi