skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Človek pod ulico

Žanrkriminalni roman, psihološki roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaDob, 2026
Založba
Zbirka Sledi
Ključne besede Alkoholizem, Morilci, povojni čas, aktualni čas, Truplo
Število strani

364

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

12-13 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Napet kriminalni roman, kjer se preteklost in sedanjost združita v mrežo umorov in skrivnosti.

Eden najbolj vsestranskih in aktivnih slovenskih literarnih ustvarjalcev Vinko Möderndorfer se med bralce vrača z napeto urbano kriminalko Človek pod ulico, kjer prvič spoznamo višjega policijskega inšpektorja in kroničnega alkoholika Maksa Vebra, ki se nahaja v hudi eksistencialni krizi. Zaradi odvisnosti od alkohola je bil več mesecev na zdravljenju, ki se vsaj na prvi pogled izkaže za uspešno, toda Veber v sebi še vedno čuva močno potrebo po pijači; večere preživlja v odmaknjeni beznici Medenina, kjer med drugim spozna simpatično Sonjo, mamo samohranilko, in se z njo zaplete v (kar se sprva zdi) afero za eno noč. Takoj naslednji dan pa je Veber, ki se vrne v službo, takoj postavljen pred primer, ki ne deluje preveč zapleteno; na gradbišču je najdeno truplo osebe, ki naj bi bila žrtev medvojne ali povojne likvidacije. Inšpektor je odločen, da bo identificiral žrtev in poiskal njene svojce, vendar pa je kmalu zatem na istem območju najdeno še eno truplo, tokrat sveže in po kosih položeno v vrečke za smeti. Veber se ob pomoči svojih kolegov, med katerimi sta tudi njegov tekmec Tone, ki mu je »speljal« bivšo ženo (četudi se je z njo zapletel v času, ko se je ta od Maksa že zdavnaj ločila), in privlačna pripravnica Klarisa loti preiskave (morebiti) dvojnega umora, pri tem pa se začneta prepletati temačna preteklost in skrivnostna sedanjost …

S Človekom pod ulico se Möderndorfer znova izkaže kot mojster ustvarjanja psiholoških profilov antijunakov, ki se znajdejo sredi napete, hitro berljive in hkrati poglobljene kriminalke, ki bralca drži v napetosti vse do zadnje strani.

In tam zagledam; črno. Veš, črno plastiko. Sem mislil, da so policaji pozabili kakšno svojo reč. Aparaturo ali kaj. Ugasnem bager in grem dol. Se sklonim, pogledam. Plastika. Mrzla. Lahko da so samo smeti. To bi lahko kar zakopal. Ampak mi nekaj reče, da naj pogledam. In raztrgam plastiko, takšna malo debelejša vreča za smeti, sem se mučil, da sem jo raztrgal, in vidim… Pazi! Prste. Roko. Najprej sem pomislil, da je lutka. Roka od ene tiste lutke, ki jih imajo v izložbi. No, pa je šef rekel, naj vseeno pokličemo policijo. Ni bila roka od lutke. Zdaj je pa spet šotor tu. Najbrž nas bojo začasno poslali na drugo gradbišče. Ker to bo pa trajalo. Sigurno, veš.

(str. 104)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Človek pod ulico.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 10
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1