Agni : roman

Žanrdružbeni roman, ljubezenski roman, problemski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2020
Založba
Zbirka Klasična šerpa
Ključne besede Družina, Moški in ženske, Odnosi med spoloma, Živali
Število strani

174

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Nagrade

1

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Agni je prvenec Boruta Kraševca, ki ga poznamo kot prevajalca iz ruščine. Leta 2014 je za svoje delo prejel Sovretovo nagrado. Agni, skrajšano od Agnes, je ljubka kunčica. Živi v skednju s svojim številnim sorodstvom. Crklja jo Maša, najstnica pri petnajstih, ki živi z mlajšo sestrico Klarico, očkom Ivanom in mamo Katjo. Nekega dne se po neuspeli ljubezenski zvezi v zgornje nadstropje njihove hiše naseli teta Brina, Katjina sestra. No, zgornje nadstropje je pravzaprav v resnici Brinino, ampak nihče je ni pričakoval nazaj. V romanu se prepletajo živalske in človeške usode, zaznamovane z goni in strastmi. Živali dobijo človeške lastnosti, ljudje pa se ne morejo upreti »živalskim« nagonom.

Pogledala je ven. Ivan je kosil pod obešenim perilom: svojo ropotuljo je obsedeno gonil sem in tja, pa prav pod vrvicami, tako da se je moral sklanjati in so mu po obrazu plahutale Mašine mokre sanje.
Katja ga je nekaj časa zaskrbljeno opazovala, potem pa se je nečesa spomnila, odšla v spalnico in z dna predala v komodi izvlekla črno spodnje perilo za posebne namene. Je še uporabno? Zaklenila je vrata in si ga pred ogledalom pomerila. Modrc jo je malo tiščal, kot da bi se zredila, vendar je bilo znosno.
(str. 42)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Agni : roman.

Kritike

(1)
Kaja Blazinšek

Roman Agni je prvenec prevajalca Boruta Kraševca. V njegovi prevajalski bibliografiji najdemo imena ruskih literarnih klasikov in sodobnikov, teoretikov in filozofov. V njegovo prvo avtorsko literarno delo pa vstopimo skozi objektiv termografske kamere, v prizor, ki zagori in se kaj hitro tudi ohladi. Že naslednji pa nas zapelje v perspektivo pravkar skotene še neimenovane kunke, ki se vseskozi prepleta, s perspektivo devetošolke Maše, ki odkriva mokre sanje odraslega sveta in predstavlja eno izmed pripovednih perspektiv. V na videz mirno, povsem običajno vaško življenje njene družine vstopi Brina, Mašina teta, dvojčica njene mame Katje. Brina je igralka, ki s svojim mestnimi ideali, v vas in družino vnese nemir, ki se manifestira v ogenj poželenja pri svaku Ivanu. Ta ogenj je tako močan, da ga ne more pogasiti, čeprav se morda zaveda, morda pa tudi ne, da Brina do neke mera ta ogenj zgolj izkorišča za tolažbo in uteho po propadlem razmerju in kariernem pretresu. Ogenj pa se prižiga in ugaša tudi v Maši in Katji. Prvi pri spoznavanju novih obzorij življenja, ki jih prinašajo prve najstniške zaljubljenosti, drugi pa olje priliva ljubosumje nad lastno sestro. Ogenj pa je že samo ime male bele kunke. 


Preplet živalske, najstniške in odrasle perspektive sveta z nekaj primesmi sanjskega podzavestnega sveta in postopkom potujitve, Kraševcu omogoča, da sicer tipizirane protagoniste in klasične tematike literature, kot so ljubezenski trikotni, skrivnostno dejanje, spletke in laži, prevetri in jim s tem nadane svežo preobleko. Ko zaidem v perspektivo kunke Agni, pa se znajdemo v drugačnem čutenju sveta. To se odraža v intenzivnosti vonjav, sluha in vida, ki so drugačni kot pri človeku. Še ena izmed različnih in hkrati stičnih točk je reakcija na nagon, ki je v primeru kuncih enoznačen, človeški pa bolj kompleksen, tak, ki išče ravnovesje med racionalnostjo in emocionalnostjo. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre za zelo izčiščeno pripoved, ki se zavestno izogiba klišejem in hrupnemu plevelu. Poleg živalske perspektive, pa je tu še ena posebnost romana in sicer njegova zvočna plast. Kot je povedal avtor sam, je pri tem šlo za intuitivno vnašanje, ki pa predstavlja spolzek teren pri bralčevi recepcije in razumevanja. Hkrati pa je tudi neizrabljen teren znotraj pisane besede. Šljaci, amami in uiiiuiii se v pripovedi znajdejo v različnih situacijah, ki pa jih ti medmeti med sabo pomensko povežejo.


Ni samo živalski svet, ki odslikava peripetije in zapletene odnose udeležencev ljubezenskega trikotnika. Tu so še zunanje situacije, ki odražajo tisto kar med protagonisti ostaja neizrečeno. Primer tega sta Ivanov lov na lisico izven sezone odstrela ter Katjina in Brinina vožnja po avtocesti. Nič manj spreten pa Kraševec ni pri prepletanju literarnih referenc. Morda predvidljiva je Utva Čehova, nekoliko manj roman Mag angleškega pisatelja Johna Fowles, vendar oba  pomenske delce romana. Roman Agni s primarnim vzporejanje živalskega in človeškega ne izpostavlja zgolj drugačnosti, temveč tudi podobnosti, ki jih lahko povežemo z nagonom preživetja, vendar žival in človek pri tem uporabljata drugačna orodja. Vseeno pa je človek lahko zvit kot lisica ali pohoten kot zajec, na koncu dneva je še vedno človek. Težnja po vrednotenju in nizanju pomenski plasti  odnosov do samega sebe, drugih in vsega drugega kar nas obkroža, v današnjem svetu, postaja vedno bolj obremenjujoča. Predstavljamo si lahko, da bi bilo jesti zavoljo hranjenja samega, pariti se zaradi razploda samega, včasih pač preprosto lažje.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 145
Komentarji: 0
Število ocen: 7
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 5