Paralelna vesolja

Žanrpesem
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaMaribor, 2021
Založba
Ključne besede Osamljenost, Človek, Jezik
Število strani

100

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Modrina praznine v odblesku oči." (str. 40)

Aleš Jelenko (1986) je magister managementa; pesnik, pisatelj in urednik ter prejemnik nekaj literarnih nagrad doma in na tujem. Doslej je izdal: Spopad z moralo (Ekslibris, 2010), Kontejner (Volosov hram, 2016), Prvinska govorica (KC Maribor, 2017) in (Ne)obstoj (Volosov hram in JSKD, 2018). v 2020 je izšel njegov kratkoprozni prvenec Zgodbe iz podtalja. Napisal je tudi dve strokovni knjigi in knjigo dramskih tekstov za mladinska gledališča. Objavlja v vidnejših literarnih revijah. V pričujoči pesniški zbirki je tako kot vedno samosvoj. Nahranjen s pesmijo in jezikom se ohranja v svetu, ki pesmi ni preveč naklonjen. Ednina, vpeta v izginjanje in nenehni odklon množine. Gre za rahlo osamitev, izmaknjeno v osamljenost. Avtorjeva zavest oblikuje prostor in čas in pogled navzven skozi jezik kot samobit. Jelenko se dviguje nad vsakdanjost “visoko na vrvi”. “Artefakt sem,” pove v eni od pesmi. In nadaljuje: “Izlil sem se, poniknil v belino ter se zgostil.” Je gostejša bela na tistem nepopisanem listu ali črna v duši? Svetovljan, “ukleščen med ruralno klavstrofobijo in potencirano samozadostnostjo.” Pa vseeno … Naseljuje obenem tišino, molk, samost. Pogreša pogovor. Je mornar, ki je pesniško barko usmeril proti drugim vesoljem, in ki počasno polzi po čutečih ploskvah jezika, med lebdečimi in samozadostnimi mislimi, v času, ki to ni, v prostoru, ki to ni.

Abstrakcija realnosti; smo zgolj
(pre)cenjene podobe preteklosti.
In podobe preteklosti izbirajo
okvir (barvo, design in obliko),
ki je pogosto lesen – krhek in oster.
Nemogoče je zabrisati sled
neuravnovešenih norcev iz kamna.
Vedi: evolucija za sabo pušča sluz,
kot polž, spiralno hiško pa
vselej nosi na ukrivljenem hrbtu.
In izveš, da sta resnici dve,
da se zgolj
prelivata,
izmenjujeta,
borita za prevlado.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Paralelna vesolja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 14
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja