Dobre knjige
2946 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Skrita kamera
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Lidija Dimkovska

Skrita kamera

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2006

Št. strani: 266


Prevod: Aleš Mustar


Zbirka: Zbirka Nova Evropa
Žanr: družbeni roman

Narodnost: makedonska književnost

Tujino je treba spremeniti v Dom, ker ti drugače uideta dar in umetnost.

»Tujina v vašem življenju« je naslov pisateljskega projekta, ki ga kot writer-in-residece na Dunaju ustvarja mlada pesnica in pisateljica Lila iz Makedonije. Okvir zgodbe je njeno bivanje na Dunaju, kjer si deli stanovanje s fotografinjo Edliro iz Albanije in mladim pakistanskim glasbenikom Josephom. Dimkovska do tematike tujine pristopa zelo originalno, pripovedovalka zgodbe namreč ni samo Lila, pač pa drobna skrita kamera, vgrajena v Lilinem nožnem palcu. V začetnem delu knjige prevladuje gledišče kamere, ki sledi dogajanju v dunajskem stanovanju in medosebnim odnosom med mladimi umetniki. Bralci lahko kot v kakšnem živahnem sodobnem vlogu sledimo kulinaričnim navadam, intimnim razmerjem in drobnim posebnostim življenja treh ustvarjalcev. Kmalu pa se težišče pripovedi iz zunanjega dogajanja premakne v Lilino notranjost. Lila skozi pisanje knjige predeluje svoje doživljanje tujine in tujcev, soočanja z različnimi kulturami, odmaknjenost od doma. Lilina tujina je zelo raznolika: začne se s preživljanjem otroštva pri babici in nadaljuje skozi številne izkušnje življenja, dela in pesniških gostovanj v tujini (Romunija, Amerika, Bosna, Nizozemska, Švedska, Tajvan …). Ob pripovedi o zunanjih posebnostih tujine je besedilo vse bolj prepleteno z Lilinimi introspekcijami o različnih drobcih mozaika, ki gradijo človekovo identiteto: doživljanje religije, jezika, kulturnih posebnosti … Lilin glas z nadaljevanjem pripovedi vse bolj preglasuje pogled skrite kamere. Skupaj ustvarjata trdno zgrajeno pripoved, ki je uokvirjena v bivanje na Dunaju. Delo ponuja raziskovanje tujosti in domovine skozi osebno izkušnjo, s prepletanjem zunanjega pogleda nekoliko bolj racionalne in distancirane skrite kamere in intimne dnevniško pisateljske izpovedi mlade ženske, prepojene z opisi številnih vsakdanjih dogodkov, skozi katere pogosto proseva avtoričina pesniška govorica. Rdeča nit zgodbe je tudi »pomembni odsotni«, mož A., ki mu Lila ob ustvarjanju štipendirane knjige redno piše. Svoj »predmet raziskovanja« avtorica osvetljuje z vseh gledišč, opazuje sebe v tujini in tujce v Ljubljani, ki je Lilina nova izbrana domovina. Pojem tujine spoznava do dna, svoja spoznanja želi nadgraditi tudi s teoretičnimi ugotovitvami tretje osebe, romunskega izseljenskega pisatelja Sorina Alexandrescuja. Ravnotežje med željo po gnezdu (domovini) in letenju (tujem novem svetu) Lila najde šele na zadnji strani, ko se njeno raziskovanje razcepljene in pomnožene identitete zaključi v stavek skrite kamere »Končno bo doma.« Odlična knjiga o hrepenenju po občutku »biti doma« in raziskovanju vseh njegovih odtenkov in sestavin, v katero se bralec potopi s površine zunanje zaznave premikanja po svetu, preko avtoričinih osebnih izkušenj, do globin intimnega mednarodnega gnezdenja v novi domovini.



Odlomek iz knjige

Že leta išče teoretsko ozadje njene in najine edine in obenem izgubljene in pomnožene identitete, in končno je nekdo napisal to, kar je ona delila samo s seboj, prepričana, da z drugimi tega ne more deliti, niti z mano. Bilo je jasno, da tahikardijske luknje v telesu in nomadskih pet ne moreš položiti na isto tehtnico skupaj s pisanjem o identiteti in nomadskem duhu človeka, ki se je s poti ali mini preselitve vrnil, še preden je jogurtom v hladilniku potekel rok trajanja, še preden so se pokvarila jajca.

(str. 222)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: tujina, Domovina, Pisateljice, Večkulturnost, Prijateljstvo


Prispeval/-a: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 24.5.2019 8:29:53
Zadnja sprememba: 24.5.2019 8:29:53
Število ogledov: 188