Dobre knjige
2874 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Če ubiješ oponašalca
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,9
Št. ocen:15









Harper Lee

Če ubiješ oponašalca

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015

Št. strani: 318


Prevod: Polona Glavan
Prevod: Andrej E Skubic


Zbirka: Veliki večni romani
Žanr: družbeni roman, problemski roman, zgodovinski roman

Narodnost: književnost ZDA

Demokracija - vedno aktualna tema

To kill a mockingbird je prvenec Lee Harper iz leta 1960. Zanj je leta 1961 prejela Pulitzerjevo nagrado za književnost. Leto kasneje je bil posnet tudi film z Gregoryjem Peckom. V slovenščino smo leta 1964 dobili prevod Janeza Sivca pod naslovom Ne ubijaj slavca. V letu 2015, ko je izšel pisateljičin drugi roman Go Set a Watchman, lahko beremo zgodbo v novem prevodu Polone Glavan, tokrat pod naslovom Če ubiješ oponašalca. Zgodba je pisana skozi oči osemletne Scout. Na začetku se zdi, kot da bomo brali idilično pripoved o njenem otroštvu, ki ga sicer brez mame preživlja z bratom Jemom in temnopolto varuško Calpurnijo. Zgodba se odvija v Alabami v 30. letih 20. stoletja, v času ko sistem rasnega ločevanja sicer že počasi razpada, vendar je kljub temu še vedno močno usidran v širših množicah. V to idilo zareže novica, da je temnopolti Tom Robinson obtožen posilstva belke Mayelle Evell. Obrambo prevzame belec, samohranilec dveh otrok, odvetnik Atticus Finch. Scoutina družina je zaradi tega primera izpostavljena mestoma že kar srhljivim dogodkom. Izkaže se, da sistem v demokraciji ni vedno to, kar bi moral biti. Zgodba je zaradi tega aktualna še danes.



Odlomek iz knjige

Nikar ne bodite tako prepričani, gospod Jem, nisem še videl, da bi kakšna porota odločila v prid črncu nasproti belcu ... Toda Jem je častitemu Sykesu zatrdil, da bo to izjema, in na dolgo razpredal o tem, kakšni so zakoni v primeru posilstva: če je ženska privolila, ni šlo za posilstvo, morala pa je imeti osemnajst let - namreč v Alabami -, Mayella pa jih je imela devetnajst. Očitno si moral brcati in vpiti, morali so te nadvladati in se znesti nad tabo, po možnosti si moral še omedleti. Če si imel manj kot osemnajst let, ti vsega tega ni bilo treba prestajati.

(str. 226)

Nagrajena knjiga: 

Pulitzerjeva nagrada za književnost (Pulitzer Prize) 1961

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Delo
link Hermionin literarni blog


Predmetne oznake: Posilstvo, Sodni procesi, Odvetniki, Rasni odnosi, Nestrpnost, Družina


Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 30.11.2015 21:01:52
Zadnja sprememba: 18.1.2016 13:03:48
Število ogledov: 5752