Evald Flisar
Tam me boš našel
Ljubljana, Sodobnost International, 2014
Št. strani: 300
Žanr:
družbeni roman
Narodnost: slovenska književnost
Ko je tam v tebi samem
Dr. Plečniku se tla pod nogami spodmaknejo, ko v njegovo ordinacijo vstopi Natalja. Je prvobitna, iskrena, željna pozornosti in ljubezni. Dr. Plečnik želi biti prav takšen. V prvobitnosti in iskrenosti leži tudi vsa domišljija o sreči drugega. Povsem zraven, čisto blizu, je tudi žena in z njo realnost hladnosti dolgega, navajenega razmerja, nastalega iz spleta okoliščin, kjer nikoli ni bilo goreče zaljubljenosti. In tudi ljubezni ne. V romanu odpotujemo z dr. Plečnikom na vzhod sveta, v Afganistan. Tam išče Nataljo, ki je po smisel življenja odšla v samostan pri šestih jezerih. Na potovanju k samostanu Plečnika spremlja Kušal Kan, mlad fant, od katerega se uči modrosti, kot se Flisarjev Egon v Čarovnikovem vajencu uči od starega Joganande. Evald Flisar se z vsakim romanom vzpne visoko nad povprečje literarnega ustvarjanja. Znanemu po celem svetu ne samo zaradi romanov, ampak tudi zaradi dram, ki jih uprizarjajo svetovna gledališča, bi mu moralo nujno pripadati več slovenskih bralcev. Kje bo torej dr. Plečnik našel Nataljo, svojo ljubezen in kje smisel življenja? Zagotovo v osvoboditvi, ki leži v notranjem, ne zunanjem svetu, v samem sebi, kjer se nahajajo vsi naši templji, samostani, v globini, kamor potegnejo pogledi, ko se odvrnejo od tukajšnje zaslepljenosti z materialnim svetom, od preobremenjenosti s samim seboj in posedovanja prilaščene ljubezni.
Odlomek iz knjigeKušal Kan, ki je sedel zraven voznika, je zagovedno molčal in se obdajal z ozračjem pomembnosti, ki je dr. Plečniku začelo presedati. Če bi se vozil tod pred tridesetimi leti, bi doživetju nadel krila romantične domišljije, postal bi junak pustolovščine, zalival bi ga zanos, ki mladeničem vceplja voljo in moč za spopade s stoglavimi zmaji. Na tihem ga je bolelo, ker takšnih občutkov ni bil več zmožen, ostareli dvomljivec, v katerega ga je sploščil čas. Vedel je, da ga sprememba ni zadela čez noč. Najprej so drug za drugim zbledeli družbeno privzgojeni ideali. Potem si je po vojaško regimentiral želje. Potem je s težkim srcem, a obenem z olajšanjem obrezal drevo svojih ciljev. In potem je napočil trenutek, ko je menil, da so mu vsa razmerja jasna in da so vse možnosti preizkušene; gladina čustvenega vodovja se je umirila, samo strah pred smrtjo je včasih še prinesel silovito neurje. In hrepenenje po njej. Po Natalji. Morda ne toliko po njej kot po priložnosti, da bi se ji opravičil. Da bi mu odpustila. In bi njuna ljubezen lahko zaživela na novo.
(str. 191)
Ključne besede:
LJUBEZEN,
SMRT,
SMISEL ŽIVLJENJA,
DUHOVNOST,
SAMOPODOBA,
ISKANJE IDENTITETE
Prispeval/-a:
Simona Solina,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 13.4.2015 7:32:13
Zadnja sprememba: 7.4.2022 13:36:20
Število ogledov: 3080