Dobre knjige
5253 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Pisati
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Marguerite Duras

Pisati

Ljubljana, LUD Literatura, 2023

Št. strani: 105


Prevod: Suzana Koncut
Spremna beseda: Diana Koloini


Zbirka: Labirinti
Žanr: esej

Narodnost: francoska književnost

Pisanje - slast ali muka?

Marguerite Duras je slovenskim bralcem prav gotovo najbolj znana po svojem romanu Ljubimec, ki je v prevodu prvič izšel leta 1987, nato pa bil ponatisnjen še v Delovi zbirki Vrhunci stoletja. Francoska pisateljica, dramatičarka ter filmska scenaristka in režiserka je že v svoji prozi razvila svojevrsten, strogo omejen slog pisanja, ki spominja na filmske dialoge in filmske reze. Podobno je tudi v pričujoči knjigi, ki je njena zadnja, pri katere izidu je še sodelovala. Kot je razbrati tudi iz spremne besede in drugih zapisov, gre za hibrid, sestavljen iz petih besedil. Nekoliko poenostavljeno bi jih lahko poimenovali eseji. V prvem, najdaljšem, z naslovom Pisati, se ozira na svoje pisanje, v kratkih odstavkih niza razmišljanja o tem, kaj zanjo pomeni pisati in ustvarjati z besedo, kaj zanjo pomeni knjiga. V drugem besedilu se v podobnem slogu posveti usodi mladega angleškega pilota, ki je strmoglavil v Franciji tik pred koncem druge svetovne vojne. Pisateljica, ki jo je zgodba o pilotu pretresla, ko jo je prvič slišala, vse svoje občutke izlije na dvajset strani. Tragičnost stopnjuje z besedo otrok, ki jo uporablja namesto besed pilot ali vojak. V tretjem besedilu knjige z naslovom Roma se naključna stanovalca v hotelu pogovarjata o scenariju za film, v katerem gre za tragično ljubezen. Presenetljiv obrat ob koncu besedila spominja na podobne preobrate v filmih. Četrto, najkrajše besedilo, pisateljica posveti brezpravnim delavcem v eni izmed tovarn avtomobilov, medtem ko v zadnjem besedilu v reističnem stilu opiše slikarja in njegov trud, da bi svoje stvaritve predstavil publiki. Tudi v tem besedilu se zdi, kot da je stavek za stavkom podoben filmski kameri, ki beleži dogajanje. Pisanje Marguerite Duras je zahtevno. Kratkost odstavkov pa omogoča večkratni odmor, ob katerem lahko vsakdo razmisli o prebranem, ne da bi se mu mudilo k nadaljevanju zgodbe. Poetično oblikovane stavke je vredno prebirati vsakokrat znova.



Odlomek iz knjige

Ko je knjiga končana - mislim knjiga, ki ste jo pisali -, med prebiranjem ne morete več reči, da je to knjiga, ki ste jo vi napisali, niti tega, kaj je bilo vanjo zapisano, niti v kakšnem obupu ali v kakšni sreči ob neki najdbi ali ob popolnem neuspehu vsega vašega bitja. Kajti na koncu v knjigi ni mogoče videti ničesar takega. Pisanje je nekako enovito, umirjeno. V taki knjigi, končani in objavljeni, se nič več ne zgodi. In stakne se z zagonetno nedolžnostjo svojega prihoda na svet.

(Pisati, str. 25)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link RTV SLO
link airBeletrina


Ključne besede: PISANJE, OTROCI, VOJNA, VOJNE ŽRTVE, FILMSKI MOTIVI, FILMSKI SCENARIJI, SLIKARJI


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 7.2.2024 12:37:47
Zadnja sprememba: 7.2.2024 12:37:47
Število ogledov: 110