Zgodbe iz podtalja : kratka proza

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaPekel, 2020
Založba
Ključne besede Družbeno obrobje, Neobičajnost, Realnost, Tesnoba
Število strani

165

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Torej vendarle imaš svojo resnico, ki si jo prej zanikal? "Sploh ne, imam samo svojo lastno interpretacijo, ki jo dojemam kot pravo." (str. 76)

Aleša Jelenka poznamo predvsem po njegovi poeziji: Od poezije do sanj (2006), Ko duša vidi (2014), Kontejner (2016), Prvinska govorica (2017), (Ne)obstoj (2018), tokrat se predstavlja z nadvse realističnimi zgodbami o posameznikih in posameznicah iz družbenega podtalja, od koder tudi naslov (ki rahlo spomni na Zapiske iz podtalja F. M. Dostojevskega). Knjigo je avtor razdelil na tri glavne cikle: Mazohizem, fetišizem in ekscesi; O življenju in njegovem nasprotju; Politika, vojska in psihiatrija. Vsako poglavje zajame šest do sedem skorajda strašljivo realističnih zgodb, ki jih zaobjame v spremni besedi Razgled je imeniten, hlad prav tako, Sebastijan Pregelj. Aleš Jelenko nas seznanja z družbenim dnom, podtaljem, ‘podnom’, saj se bralec sooča z ‘etično-moralnim kompasom, ki se kaže kot naš anti-kompas, vselej usmerjen navzven, nikoli navznoter’. Filozofski vrivki, besedila pesmi in omenjanje drugih ustvarjalcev, droga, zloraba, incest, problem alkohola, sterilizacije in ubijanja živali, nekrofilija, istospolnost, samomorilska nagnjenja in še tega – so teme, ki se jih loteva in ki jih piše zadnja tri, štiri leta, kot pravi sam. Bralca opozarja na paralelna vesolja tik ob, na katera smo včasih kot posamezniki veliko premalo pozorni.

“Vrniti se bova morala na začetek. Še vedno vztrajaš, da je ljubezen … kako si že rekel … hibridna?”
“Tako je, ja, hibridna. Gre za to, da ne izbira, če ne izbiramo mi.”
“Če te prav razumem, govoriš o tem, da (pre)pogosto izbiramo mi, ne ljubezen?”
“Točno.”
“In po čem to sklepaš?”
“Kajn in Abel sta odličen primer.”
“Ljubezni …?”
“Da.”
“In če družba ljubezni ne sprejme? Mislim … tudi to se lahko zgodi, ne?”
“No, potem to ni več družba, potem je to le še njena lupina. V tem primeru je družba kot bog, ki je spodnesel Kajna in neposredno ubil Abela, nato pa mu očital … ” “Toda kaj če je družba – ali v tvojem primeru bog -, pač tista neka nujna vrhovna avtoriteta, brez katere človek ne (z)more živeti?”
“Tega ni …”
“Česa, koga?”
“Jah, vrhovne avtoritete, kajpak. Ne obstaja. Gre zgolj za ljudsko izmišljotino, ki sedaj preži na nas v obliki običajev, navad …”
“Toda s tem vendar na nek čuden način zanikaš civilizacijo?”
“Vseeno mi je.”
/…/
(str. 78)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zgodbe iz podtalja : kratka proza.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 18
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja