Glasovi

Ni naključje, da ima zbirka točno ta naslov. Gre res za posamezne heterogene zgodbe, ki bi jim lahko pripisali strah, tesnobo in negotovost kot skupni imenovalec. Gre za tenkočuten odsev sveta, različnih poti, ki se križajo prepletajo, mešajo usode in iščejo prave smeri. Vsaka zgodba ima svoj tempo, slika svoje vzdušje, napetosti in travme. Ovite so v pisateljičino empatijo in iskreno razumevanje odzivov njihovih protagonistov. Mojstrsko naslikane usode so odraz razburkanega časa in sveta nasploh. Angažiranost in kritika družbe nista v prvem planu, ju pa lahko razberemo skozi izbrane vsakdanje teme šestnajstih zgodb kot ljubezen, smrt, imetje, preživetje, straševstvo, nerazumevanje, odvisnost, nasilje, spolnost, fobija, neuravnovešenost …, postavljenih v svojsko vzdušje in izbran multikulturni prostor.