Vedno sva živeli v gradu

Žanrfantastični roman
Narodnostangleška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Prevod Julija Potrč Šavli
Ključne besede Magija, Tesnoba, Uporništvo, Drugačnost, Dedovanje, Psihološka srhljivka, Smrt, Umor, Otroci, družinska razmerja, Skrivnost, Gotika, Ločitev
Število strani

211

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Subtilen psihološki roman vplivne pisateljice Shirley Jackson je s prvo izdajo in slovenskim prevodom dodatno zapolnil vrzel v sklopu klasičnega žanra literature. Kot v večini njenih del se tudi v tej zgodbi avtorica dotika teme preganjanja in odpora večine do drugačnosti. Po drugi strani, pa je občutiti ljubečo naklonjenost med tako fizično, kot socialno in ideološko izobčenimi. Po družinski tragediji z arzenom trije preživeli člani družine Blackwood skrivnostno prebivajo v svojem izoliranem svetu, le 18-letna pripovedovalka Merricat tedensko nakupuje najnujnejše potrebščine v vasi in si izposoja knjige. Včasih se zdi, da je njeni čarobni uroki ne ščitijo, saj vedno naleti na takšno ali drugačno obtožujočo sovražnost vaščanov in si zato izmišlja vedno nove. Starejša sestra Constance, katere simptomi agorafobije naj bi bili avtobiografski, in stric Julian, posestva sploh nikoli ne zapustita. Merricat nekoč s svojo senzibilnostjo začuti bližajočo se grožnjo njihovem zaščitenem svetu in res se kmalu nenapovedano pojavi bratranec Charles, vendar ne da bi se zares želel srečati s svojimi sorodniki, temveč zaradi govoric o bogastvu v družinskem sefu. V navalu jeze in nagonskega nezaupanja, Merricat med kupe papirja odvrže njegovo tlečo pipo, kar povzroči uničujoč požar in ostanki hiše brez ostrešja tako spominjajo na grad s “stolpom, odprtim v nebo”.

Prvi odstavek je bil imenovan “najboljši uvodni odstavek” katerega koli romana.

“Ime mi je M.C. Blackwood. Stara sem 18 let in živim s sestro Constance. Pogosto sem pomislila, da bi se z nekolikanj sreče lahko rodila kot volkodlak, ker imam sredinec na obeh rokah enako dolg kot prstanec, ampak morala sem se zadovoljiti s tem, kar imam. Ne maram se umivati, ne maram psov in ne maram hrupa. Rada imam sestro Constance, pa Richarda Plantageneta in Amanito phalloides oziroma zeleno mušnico. Ostali člani moje družine so mrtvi.”

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Vedno sva živeli v gradu.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 62
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 7

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja