Ženske v temi

Ženske v temi je drugi roman koroške avtorice Maje Haderlap. Kot nakazuje že sam naslov, gre za roman o ženskah. Glavna protagonistka je Mira, ki je otroštvo in mladost preživela v koroški vasici, zdaj pa že dolga leta živi na Dunaju, kjer je zaposlena kot knjižničarka. Domače kraje redko obiskuje, njeno tokratne vračanje domov pa je zanjo še posebej težko, saj mora najti nov dom za svojo ostarelo mater Ani, ki se mora izseliti iz domače hiše. Že med potjo na Dunaj in v dnevih, ki jih preživi z mamo, Miro preplavljajo spomini na otroštvo, družino, ljudi, ki jih ni več, preveva jo bolečina zaradi odnosa z materjo, ob intimnih spominih pa se pred nami odpira širša družbena slika.

Skozi življenjske zgodbe Mire, njene matere Ani in babice Neže, pa tudi skozi zgodbe stranskih likov dobimo vpogled v pretekli čas in obrobni prostor. Izkaže se, da je nemogoče presekati niti, ki osebe povezujejo s preteklostjo, in izruvati korenine, ki jih vežejo na določeni prostor, v tem primeru močno zaznamovan s patriarhatom in katolištvom. Pomembna tema je materinstvo oziroma odnos mati-hči – za slednjega se zdi, da se podobno kot drugi družinski vzorci ponavlja iz generacije v generacijo, kljub prizadevanjem posameznikov, da bi našli pot iz začaranega kroga. Mira ves čas skuša razumeti mater in njun odnos, ob tem pa se sooča tudi sama s sabo, s svojo krivdo – krivi se za očetovo smrt, kriva pa se počuti predvsem zaradi svojega odmika od slovenstva. Njeno iskanje identitete se zrcali tudi v odnosu do moških – moža Martina in mladostno ljubeznijo Jurija, ki ga sreča med obiskom v domačih krajih.

Če je bila Ani v prvem delu predstavljene skozi Mirine oči, se v drugem delu perspektiva zamenja, saj prevzame vlogo pripovedovalke in nas odpelje še dlje v preteklost in predstavi tudi življenje svoje matere Neže. Spoznavati začnemo drugačno žensko, z novim vpogledom pa se spremeni tudi dojemanje in razumevanje tako nje kot njenega odnosa do Mire in tudi njenega brata Stanka. Izkaže se, da mama in hči v resnici nista tako zelo različni oziroma da sta se in se še vedno spopadata z zelo podobnimi vprašanji, ki so po eni strani intimna, po drugi za zaradi umeščenosti na avstrijsko Koroško pogosto tudi politična.

Maja Haderlap je leta 1983 vstopila v literarni svet kot pesnica z zbirkami v slovenskem jeziku. Liričnost, zgoščenost in metaforičnost njenega pesniškega jezika ostajajo prepoznavne tudi v njeni prozi, ki nastaja v nemškem jeziku. Avtorica z navidezno lahkotnostjo obravnava težke teme, kot so krivda, izguba, odgovornost, pripadnost in emancipacija. S pisanjem o slovenski manjšini v Avstriji avstrijskim in nemškim bralcem razkriva manj znano tematiko. Roman Ženske v temi je podobno kot večkrat nagrajeni romaneskni prvenec Angel pozabe naletel na odličen odziv med bralci in strokovno javnostjo. Leta 2023 je bil nominiran za avstrijsko književno nagrado (Österreichischer Buchpreis), letos pa se je uvrstil v ožji izbor za nagrado Marieluise Fleißer.