Bob Dylan

Zapiski

0,0

(0)

Žanr	spomini
Narodnost	angleška književnost
Kraj in leto izida	Ljubljana, 2015
Založba	Mladinska knjiga
Ključne besede	Spomini

Število strani

263

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Zakaj se lahko odločiš prebrati to knjigo? Najprej zato, ker “moraš biti up-to-date” v zvezi z Nobelovimi nagrajenci (in sedaj, ko to pišeš/bereš, nisi več), potem zato, ker si sedaj že dovoljkrat trčil na glasbeni večer Mateja Krajnca, ki “Dylana” prevaja in koncertira, veliko v knjižnicah in knjigarnah – v slovenskem jeziku, potem zato, ker je taisti Krajnc prevedel tudi Dylanovo pesniško zbirko “Ni še mrak” in hkrati pričujočo biografijo: “Zapiski”. Veliko delo! Tudi če ti Dylan ni blizu, če je denimo generacija tvojih staršev, lahko to kaj hitro postane, ko se dovolj iskreno potopiš v njegovo glasbo, poezijo in zapiske. Ti so nastajali od leta 1961, ko je prišel na sceno v New York. To niso klasične dnevniške notice, temveč zelo zgoščeno pisanje, kako se lahko učiš, kako nastajaš, kaj vse vpliva nate, kako opazuješ, kaj bereš, še enkrat bereš in bereš, poslušaš, poslušaš in poslušaš, o čem razmišljaš, če si Bob Dylan. Sama sem si morala pomagati z youtube posnetki, da sem razbrala, kaj je poslušal, kaj ga je nagovarjalo, kako je v katerem obdobju ustvarjal. Ker navaja tudi, kaj je nanj vplivalo na področju literature, je slika dokaj kompleksna, pred vami se bo izrisal portret še kompleksnejše osebnosti. Res uporabite ta način branja, pomagajte si s posnetki in literaturo, menim, da si boste ustvarili avanturo “iz nič”. Poleg naj preskakuje pristna ali spletna vinilka. Začnite z “I’ll Be Your Baby Tonight”, “Blowin’ In The Wind”, “Like A Rolling Stone” in “The Times They Are a-Changin” in potem naj gre zadeva širše in globlje. Ugotovili boste, da nima dna in mogoče pridete vsaj do “I Pity The Poor Immigrant”. Z Doreen pa – sta lahko mirna. Tvoj bo vso noč:).

Prispeval(a): Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

Nekaj let pred tem me je Ronnie Gilbert, eden od Weaver-sov, predstavil na newportskem festivalu folk glasbe z besedami:”Tukaj je…vzemite ga, poznate ga, vaš je!” Takrat mi ni uspelo ugotoviti, kakšna zlovešča znamenja so se skrivala v tej predstavitvi. Elvisa ni nikoli nihče tako predstavil:”Vzemite ga, vaš je!” Kako neumna ideja! Jebeš to! Če vprašate mene, nisem nikomur pripadal ne takrat, ne danes. Imel sem ženo in otroke, ki sem jih ljubil bolj kot vse na svetu. Moral sem poskrbeti zanje, jih varovati pred težavami, ampak novinarske stenice so me še kar promovirale kot govornika, predstavnika ali celo zavest generacije. Hecno! Vse kar sem počel, je bilo to, da sem pisal pesmi, ki so bile povsem neposredne in so odražale močno, novo stvarnost. Zelo malo sem imel skupnega z generacijo, katere glas naj bi bil, sploh je nisem poznal. Rodno mesto sem zapustil samo deset let pred tem, nikogaršnjih mnenj nisem razglašal. Moja usoda je bila, karkoli je že življenje ponujalo, nič ni imelo opraviti s predstavljanjem kakršnekoli civilizacije. Moral sem biti zvest samemu sebi, bil sem bolj kavboj kot pa kak lažni prerok. (str. 104 – 105)