| Žanr | poljudnoznanstvena knjiga, potopis |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | Fakulteta za družbene vede |
| Ključne besede | Dokumenti, Etnologija, Fotografije, Indijanci, Severna amerika, Spomini, Zgodovina |
Knjigo, ki je 17. v zbirki Svet na dlani, je leta 2013 izdala Fakulteta za družbene vede. Avtor bralcem predstavi življenje domorodnih ljudstev v današnjih ZDA in Kanadi, njihove jezike in novejšo zgodovino. V drugem delu obuja spomine na potovanje v Južno Dakoto, Kanado in Mehiko. Knjiga je opremljena z bogatim arhivskim in avtorskim fotografskim gradivom, številnimi tabelami in obsežnim seznamom znanstvene literature, večinoma v angleškem jeziku. Avtor posrečeno dopolnjuje potopisni (klepetalni) in znanstveni pristop (za vsakim citatom v oklepaju navede tudi, kje je našel podatek). Ob tem, ko se pogovarja z ljudmi in pozorno opazuje dogajanje okrog sebe, spoznava tudi težave, s katerimi se Indijanci srečujejo danes. Visoka nezaposlenost, revščina, slaba zdravstvena oskrba in ureditev naselij, diskriminacija in represija. Nekateri se znajdejo v tolpah, drugi so iznajdljivi podjetniki. Aktivisti zahtevajo nazaj svoje pravice (zemljo, indijanska imena, običaje in pravo). Ob soočenju različnih mnenj in pogledov na indijansko problematiko se sreča tudi s svojimi predsodki in težnjo po prehitrem sklepanju.
Tiskano po naročilu. , Bibliografija: str. 288-301.
Objavljeno: 28.07.2022 19:46:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:13
“Pomislil sem na dejstvo, da smo Slovenci še vedno razcepljeni na ‘bele’ in ‘rdeče’ iz tistih štirih let druge svetovne vojne. Indijanci pa so potolčen narod brez svoje zgodovine celih 500 let. ‘Jaz pa po nekaj prebranih knjigah in dveh srečanjih z njimi že imam svoje mnenje in pripombe,’ sem sam sebe osramočeno popravljal.” (str. 174)
“Na poti proti središču Ciudad de Mexico, ki se je začel odevati v petkovo gnečo na vikend odhajajočih milijonov meščanov, smo se ustavili še ob stari in novi baziliki svetnice Guadelupe. Obe sta ogromni stavbi, ki ju vsako leto obišče na desetine milijonov vernikov iz Mehike in Latinske Amerike. Med njima je postavljen kup papeža Pavla II obenem s papamobilom, s katerim se je prevažal ob svojem zadnjem obisku te največje krščanske države.
V novi baziliki je tudi veliki kip Indijanca, ki je vmes že postal svetnik in se mu je svetnica Guadelupe prvemu prikazala in izrazila željo, da se ji postavi bazilika. Ko je o tem poročal tedanjemu kardinalu, mu on seveda ni verjel in ga je dal napoditi. Potem se mu je prikazala še enktrat in mu ukazala, da nese šop vrtnic na svojih prsih h kardinalu. Res mu jih je odnesel in ko je šop odložil pred kardinalom, mu je na srajci ostala s trnji izrisana podoba svetnice.
‘Ko so je testirali z najsodobnejšimi tehnikami, niso mogli odkriti načina njenega nastanka,’ je o srajci Indijanca, ki jo hranijo v muzeju, vedel povedati naš vodič.” (str. 197)
