Ladjar z lepimi stopali

“Rävander se je sezul in si oprtal Irene. Bos jo je odnesel dvesto metrov do ceste, kjer ni bilo vode in blata. Postavil jo je na tla, ji dal poljub in se vrnil k avtobusu, da reši še katero od žensk. Od vozila do ceste je prenesel kar osemindvajset turistk, ki so se mu zahvaljevale v najrazličnejših jezikih. Blatni polder je bil vsepovsod posejan z odtisih njegovih čednih stopal. Vmes pa so bili, kakor za primerjavo, nedefinirani odtisi dvajsetih drugih moških. Ko se je Rävander sklonil, da si splakne blatne noge, mu Irene Oinonen tega ni dovolila, češ da je to njena naloga. Oprala mu je tace, ga nazadnje še obula in mu zavezala čevlje ter dahnila: “Mislim, da si moški z najboljšimi in najlepšimi stopali na vsem svetu.” Izpoved si je Rävander razložil kot privolitev v poroko. Tisti večer in še ponoči sta Irene in Aulis v živahnem Amsterdamu praznovala svojo zaroko. Rävander je bil spet srečen, pa čeprav je bil samec en sam dan. Irene je bila prav tako srečna, saj ji je uspelo ujeti ladjarja z najlepšimi stopali na svetu. To pa ni kar tako za navadno pedikerko.” (str. 190)