Vsi sveti

Bliža se konec dvajsetega stoletja in Arthur Daane, glavni protagonist romana Vsi sveti, še vedno živi nekje v preteklosti, kjer sta tik ob njem dihala tudi žena in sin. Zdaj že dolgo nista več fizično prisotna, življenje sta namreč izgubila v letalski nesreči in s tem dogodkom se zdi, da je Arthurjevo življenje zastalo v območju kadrov, ki jih snema, kadrov življenja, ki jih preliva na filmsko platno in bodo nekoč morda postali film, čisto njegov film o minevanju. Arthur snema tudi dokumentarce o zamolčanih dogodkih, gre, kamor ga pošljejo, tako se preživlja. Čeprav je Nizozemec, je navezan na Berlin. Mesto je njegova skrivna ljubezen. Berlin je tudi mesto, kjer bivajo njegovi redki prijatelji, ki ga razumejo. Je tudi zgodovina ki je in ni hkrati, je mesto, ki bo in ne bo v prihodnosti, kot je dobro in zlo, ki se pretaka iz preteklosti v prihodnost, a vendarle tudi obratno. In sedanjost je ob tem pravzaprav nedoločna. Vse do nekega dne, ko se Arthurjevo življenje razburka. Srečanje z Elik pretrga monotonost življenja. Elik je skrivnost, Elik je privlačnost, je želja po razumevanju. Vsi sveti je roman, ki priča o Evropi, ki je še prav pred kratkim bila tukaj, zdaj pa imamo občutek, kot da se je mahoma vsa spremenila. In del te Evrope, dostikrat nerazumljene in težavne, smo tudi mi sami. Lahko smo tudi del Arthurja in Elik, lahko se primerjamo z njima, lahko se vživimo v ta njun v nebo zapisan dialog. Cees Nooteboom, eden najpomembnejših pisateljev na trenutnem evropskem pisateljskem prizorišču, je spisal prekrasen roman, ki se bralca globoko dotakne. Naj vendar obstane upanje, da ljubezen vedno premaga strahove! Tiste v nas samih in tiste v drugih ljudeh, ki se igrajo z zgodovino in spomini na povsem prelahek in neiskren način, saj iz take igre ne more vzcveteti lepša prihodnost.