Volčja sreča

Žanrdružbeni roman
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Prevod Jernej Šček
Ključne besede Preživetje, Ljubezen, Življenje, Gore
Število strani

211

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Tankočutne grobosti gorjanskega življenja

Paolo Gognetti se slovenskemu bralcu vrača z obliko, s katero ga je osvojil. Vrača se torej z romanom, čeravno je ta v konkretnem primeru sestavljen iz kratkih poglavji, tako rekoč kratkih zgodb, ki čisto dobro funkcionirajo tudi same zase. Tudi Volčja sreča je, kot večina avtorjevih del, postavljena v visokogorje italijanskih Alp, v masiv Monte Rosa, v svet, ki mu je domač in očitno zadosti ljub, da se k njemu neutrudno vrača in v katerem se odlično znajde. V Cognettijevih delih ne gre iskati presenetljivih obratov ter šokantnih zapletov in razpletov, v njih bo bralec našel predvsem avtorjeva občutenja in razmišljanja in tudi tu Volčja sreča od ustaljene recepture ne odstopa. Zakaj jo torej (pre)brati? Cognetti je zelo intimen avtor, in ko enkrat stopiš v njegov svet, je težko izstopiti. Sploh, če imaš rad gore, naravo in življenje, predvsem pa lepo napisane zgodbe, najsibodo resnične, ali pa izmišljene. Če vam je bilo všeč Osem gora, vam bo zagotovo tudi Volčja sreča, v vsakem primeru pa gre za roman, ki bo zadovoljil najširšo paleto bralnih okusov. Toplo priporočam!

Glej tudi:

Nekega julijskega dne je Fausto našel svoje svetišče. Znašel se je v kotanji tri tisoč metrov nad morjem, kjer so se prvi talilni potočki križali v močvaro, med grbami granita, zbrušenega od drsenja ledenika, ki se je umaknil navzgor, nad skalno ploskev, čez katero so curljali ozki slapiči. V kotanji je par skalnih osamelcev, prignanih v dolino ali prikotaljenih po kakem odlomu, v nenavadnih položajih obtičalo v tleh. (str. 136)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Volčja sreča.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 42
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0