Osem gorà

Žanrdružbeni roman
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2020
Založba
Prevod Luka Novak
Ključne besede Narava, Očetje in sinovi, Fantje, Prijateljstvo, Odraščanje, Gore
Število strani

235

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Roman o neverjetnem prijateljstvu in ljubezni do gora.

Prvoosebni pripovedovalec Pietro je osamljen mestni fant iz Milana. Njegove starše združuje skupna strast do gora. V gorah sta se spoznala, se zaljubila in se celo poročila ob vznožju Tre Cime di Lavaredo. Ko odkrijejo vasico Grana, ob vznožju Monte Rosa, začutijo, da so našli pravo mesto za pobeg iz velemesta. Njihova poletja se polnijo z neskončnimi pohodi po gorah. Enajstletni Pietro se druži z enako starim Brunom, ki ni še nikoli zapustil domače vasi in na hribovski kmetiji pase krave. Potepata se po zapuščenih hišah in starih mlinih, raziskujeta hudournik. Navidezno neuničljivo prijateljstvo med fantoma traja leta dolgo. Ko odrasteta v moža, se njune poti sicer pričnejo razhajati. Bruno ostaja med domačimi vršaci, Pietro obrede svet. Ampak gorska vasica Grana in tamkajšnja koča je njuno večno pribežališče.
Delo je bilo leta 2017 ovenčano z italijansko najprestižnejšo literarno nagrado strega.

Glej tudi:

Prišla so deževja konec avgusta. Tudi teh sem se spominjal. To so dnevi, ki v gore prineso jesen, kajti potem, ko se sonce vrne, to ni več toplo sonce od prej, in svetloba se nagne pošev, sence se pa podaljšajo. Tiste brezoblične gmote počasnih oblakov, ki so obdajale vrhove, so mi dajale vedeti, da je čas za odhod, jaz pa sem se jezil nad nebom, da je poletje trajalo le za hip, kaj se ni komaj začelo? saj je vendar nemogoče, da bi kar takole odletelo.
(str. 155)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Osem gorà.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 23
Komentarji: 0
Število ocen: 7
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 7

Morda vam bo všeč tudi