| Žanr | detektivski roman, družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski), kriminalni roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2026 |
| Založba | Vida |
| Prevod |
Luka Novak |
| Ključne besede | Bratje in sestre, Družina, Družinske skrivnosti, Filmski ustvarjalci, Medosebni odnosi, Nogomet, Partnerski odnosi, Prijateljstvo |
Francoska pisateljica Valérie Perrin se nam po uspešnici Sveža voda za rože predstavlja z romanom Tetka, enim izmed njenih novejših del, ki je v izvirniku izšlo leta 2024. Začetek zgodbe daje slutiti, da bo v njej osrednja pripovedna nit odkrivanje skrivnosti iz preteklosti. Prvoosebna pripovedovalka Agnès namreč prejme zagonetno vest o smrti tete Colette Septembre, uradno pokopane že pred tremi leti. Kar sproži številna vprašanja, Agnès, ki še vedno preboleva ločitev od moža, pa potegne v pravi vrtiljak čustev. Teta se je v njenem spominu ohranila kot molčeča, zadržana in nevpadljiva žena, samska, brez otrok, ki je živela preprosto življenje kot čevljarka. Klobčič neznank se prične odvijati, ko prejme zapuščino, velik kovček, poln kaset, tisoče minut, ki jih je teta posnela zanjo. Ob poslušanju tetinega nežnega glasu spoznava njeno nevidno plat in tudi sama zapolnjuje prazna, nikoli odkrita mesta. Pred nami se razgrne Colettino otroštvo, zaščitniški in ljubeč odnos do mlajšega brata z izrednim talentom za glasbo in leta vajeništva pri čevljarskem mojstru, kjer je našla toplino doma.
V romanu so prisotni nekateri avtobiografski elementi, glavnina dogajanja je umeščena v Burgundijo, manjši kraj Gueugnon, kjer je pisateljica odraščala. Znano je tudi, da je bila njena družina močno povezana z nogometom, oče je igral za tamkajšnji lokalni klub. Od tod se napaja Colettina velika strast do nogometne igre. Valérie Perrin, znana tudi kot filmska ustvarjalka, je to svoje poklicno področje vpletla tudi v pripoved, tako v vsebino kot v slog pisanja z vključevanjem scenarističnih prizorov.
Obsežno besedilo je zelo kompleksno, predvsem zaradi številnih tematik, ki se jih loteva, sestavlja se kot mozaik s spreminjanjem pripovednih in časovnih perspektiv. Sledimo žanru detektivke in hkrati psihološki drami z opisovanjem temnih plati človeške narave in travm otroštva, ki puščajo trajne sledi, v osrčju medosebnih odnosov pa je zgodba o družini in prijateljskih vezeh.
Objavljeno: 20.06.2026 08:00:27
Zadnja sprememba: 06.07.2026 08:52:50
Zjutraj, ko sem odprla vrata, me je zajel hladen zrak s hodnika. Tišina, kot v grobnici sredi zime, v tem trosobnem stanovanju brez duše, kot bi smrt za vedno izbrisala vsako sled za mojo teto. Kot da je tukaj sploh ne bi bilo.
A potem se je spet prikazala. Njen glas na kasetah, ki odmeva med temi stenami. Njena zbirka na likalni deski, izrezki iz časopisov, ki jih je rezala v svetlobi svoje kuhinje, tista Colette iz čevljarske delavnice, Colette od “prej”. Zelo jasno jo imam v spominu: njene škarje, lepilo, nalivnik, veliki zvezki na povoskanem prtu, kupi časopisov.
Gledala se jo, pa je nisem zares videla. Njena strast do nogometa se mi je zdela čudaštvo neke osamljene ženske. Ženske brez otrok, brez moža, ki opravlja moški poklic.
(str. 135)
Citat iz knjige, ki mi je bil posebej všeč:
29. november 2010
“Vsi doživljamo bolj ali manj iste stvari. Seveda so tu nepričakovane zadeve, udarci usode, sreča in nesreča, blagostanje in revščina, spopadi, religije, a v osnovi nam je vsem bolj ali manj usojeno živeti iste stvari. Naplesti vezi s starši, brati, sestrami, prijatelji, sosedi. Učiti se iz knjig, v otroštvu; slike; poezija; zgodovina-zemljepis; poštevanka; spregatev glagolov biti in imeti; plavati, kolesariti, spoznavati, izbirati, delati, potovati, skušati graditi svoje življenje z nekom; delati otroke; skrbeti za svoje prednike, če nekega dne ne morejo več živeti samostojno; skušati najti neko ravnovesje; ne odraščati tako, da misliš samo na svojo rit; deliti in poslušati po najboljših močeh; pomagati enim in drugim; uživati; biti včasih cepec, pogosto naivnež, se nasmejati in se vseeno spodbujati. Predvsem pa plesati.”