Mladenka pri oknu, večerna svetloba, modra obleka
Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski), zgodovinski roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Oddih |
Prevod |
Nataša Hrovat |
Ključne besede | Babice in vnukinje, Dediščina, Družinske skrivnosti, Družinski odnosi, Judje, Nacisti, Umetnine |
Restitucija umetnin in družinske zgodovine
Roman prepleta dogajanje v Nemčiji iz prve polovice 20. stoletja in sedanjost. Hannah ob obisku babice Evelyn opazi nenavadno pismo in nejevoljna starka ji dovoli, da ga prebere. V njem je Evelyn navedena kot edina dedinja premoženja trgovca z umetninami Itziga Goldmanna. Nacisti so mu po vzponu Hitlerja na oblast zaplenili dela mnogih znanih slikarjev. Seznam vseh del, ki jih je imel v lasti je izginil, ostal je le opis nekaterih slik, ki ga je zapisala Evelynina mama Senta. Hannah se loti iskanja izgubljenih umetnin in ob tem spoznava kruto družinsko preteklost. Burne nemške družbene razmere usodno posežejo v življenja Sente in Evelyn. V izogib klišejskosti avtorica razkriva pristne značaje vseh štirih protagonistk. Materinska vloga zanje ni samoumevna, na videz hladen značaj pa ne pomeni nezmožnosti ljubezni. Temačnejšo vsebino prekinjajo lahkotnejše prigode mlade Hannah. Življenje jo potegne v vrtinec toksičnih odnosov, ljubosumja in zamolčanih skrivnosti. Novinarka in pisateljica Alena Schröder je v ganljivem romanu delno popisala tudi lastno družinsko zgodbo. V Nemčiji je roman več mesecev zasedal prvo mesto na Spieglovi lestvici najbolje prodajanih knjig.
Objavljeno: 09.06.2023 16:52:37
Zadnja sprememba: 13.09.2024 14:10:03
Naučila me je, kako se zakolje piščanec, naseka drva, popravi žleb in pobije podgane. Kako se premikasti sosedovega mulca, ki sestrici ves čas sega pod krilo. Naučila me je, kako shajati z malo denarja, beležiti izdatke in kljub vsemu nekaj malega prihraniti, ker se človek ne more zanesti na nič in nikogar, še najmanj na moškega. Naučila me je, kako z dvignjeno glavo prikorakati na banko s skromno vdovsko pokojnino v torbici, jo vložiti v delnice in prenesti pogled moža na drugi strani mize, ki samohranilki s petimi otroki ne bi prisodil, da spremlja borzne tečaje. Ni pa me naučila, kako biti dobra žena.
(str. 50–51)