Slovenska dežela v ljudski pripovedi

Žanrpripovedka
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Ključne besede Poganstvo, Velikani, Povodni mož (mitološki lik), Grad, Turki, Zgodovina, Slovenija, Zmaji (bajeslovna bitja), Ljudske pripovedke, Vile (bajeslovna bitja), Bajeslovna bitja, Zlatorog (bajeslovno bitje)
Število strani

182

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Trideset let je pravkar minilo, kar živimo v samostojni Sloveniji. Kot je v zaključku zapisala Dušica Kunaver, celih tisoč let nismo imeli svoje države. Vedno pa smo imeli črtomire v boju za črte in bogove nad oblaki, imeli smo puntarje v boju proti graščakom, imeli smo brambovce v boju proti Turkom, imeli smo partizane v boju proti okupatorjem. Z izjemnim občutkom za jezik, nas Dušica Kunaver v knjigi Slovenska dežela v ljudski pripovedi tako popelje skozi slovensko zgodovino po Sloveniji s pomočjo slovenske ljudske pripovedi. Izjemno. Veste, da gore gradijo velikani, da imajo v tolmunih naših rek povodni možje svoje kristalne palače, da v gorah živijo škrati in čuvajo podzemna bogastva? Vile pa so dobra, človeku naklonjena bitja, lepa mlada dekleta v dolgih belih oblekah in z dolgimi zlatimi lasmi. Za dvojo dobroto pa pričakujejo samo spoštovanje. Tako pogani, krščani, graščaki, Turki, roparji, puntarji, ljudski junaki, vojaki, rokovnjači, berači, deseti bratje, revni in bogati so na svojem osebnem življenjskem popotovanju naleteli na kakšno bajno bitje. To bitje jim je lahko pomagalo, lahko pa jim je škodilo. Ključ rešitve se skriva v resnični želji. Kar si resnično želite, se bo tudi uresničilo. Če to verjamete ali ne. Tudi Dušica Kunaver izpostavlja, da je najdragocenejša izmed slovenskih ljudskih pripovedi pripoved o Zlatorogu. Neznanski privilegij pa je, če ti pripoved o Zlatorogu na vlaku proti Novi Gorici pove Jaka Čop in če ti pripoved o divji jagi v Borovški vasi pove sama teta Pehta z Borovše vasi. Spomini za vse življenje. Torej ljudska pripoved potrebuje tudi pripovedovalce in poslušalce. In poslušalci naj ne bodo samo otroci. Tudi odrasli potrebujejo zgodbe, da bodo lažje prešli skozi težke stvari v življenju. Za konec pa, slovenska zgodovina se je in se še ohranja tudi v bunkah ali kroglah na vrhu zvonika v cerkvah. Tam so skriti zapisi o posamezni vasi. Nihče nam ne more vzeti naše zgodovine saj, kot je zapisala Dušica Kunaver, tja visoko pod nebo, na vrh zvonika, ne seže niti ogenj, četudi slamnate strehe pod cerkvijo gore. Ta zbirko slovenskih ljudskih pripovedi je poklon mislim in modrostim naših dedov. Upamo, da bo takih poklonov še več. Knjiga je izšla v zbirki Zlata Slovenija.

“Vsebina pripovedi o Zlatorogu je veliko starejša in globja, kot je zgodba o nesrečni ljubezni mladega Trentarja. Zlatorog je kozel, divji kozel, ki je slovenska sveta žival. V poganskih časih je bil spremljevalec Peruna, boga strele. Pripoved o zlatorogovem kozlu prinaša sporočila iz davne preteklosti, skriva v sebi pravila življenja v davnih dneh in sega v svet tabujev, mitov in verovanj indoevropske davnine. Vera v dobre bele žene, ki so se skrivale v belih meglicah ob vrhovih gora, vera v zmaje, ki čuvajo zaklade, vera v dobra in zla bitja, ki bivajo v gorah in gozdovih – vse to je skupna dediščina ljudstev, ki so v davnih dneh polnila evropski prostor. Tudi prepoved lova na sveto žival in usodnost živali bele barve je eden od prastarih tabujev. Če hoče človek več, ga čaka kazen po prastarem, večno veljavnem zakoniku. Vsebina pripovedi o Zlatorogu je brezčasna, prinaša sporočila iz davnine in jih kot svarila sporoča v prihodnost”. (str. 43-44)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Slovenska dežela v ljudski pripovedi.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 5
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi