Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov

Letos (2021) je izšel strip Pod svobodnim soncem (Vojnović in Stepančič), zato je primerno, da se spomnimo izvirnika, ki ga je Finžgar napisal leta 1906-1907 v podlistkih in 1912 v knjižni obliki. Z romanom, s katerim se začenja Finžgarjev literarni vzpon, je pisatelj ustvaril široko zasnovano epsko delo, ki ima še danes veliko narodnobuditeljsko vrednost.

Roman v velikem zamahu izriše izsek iz zgodovine starih Slovanov, ki so se borili za svojo svobodo, tudi proti Bizancu. V ospredju dela je Iztok, Svarunov sin, ki se pod krinko napoti v Bizanc, da bi si pridobil veščin njihovega vojskovanja. Tam se zaljubi v dvorjanko Ireno, sicer kristjanko, to pa vzbudi ljubosumje in maščevalnost cesarice Teodore, ki hoče mladega vojskovodjo uničiti. Iztoku uspe pobegniti in njegova vojska se napoti proti Bizancu …

To delo sicer ni Finžgarjev najboljši roman, kljub temu pa se je trdno zasidral med bralci kot eden najbolj branih slovenskih romanov, ki je tudi danes, spričo slovenske razdeljenosti, zelo aktualen. Literarna zgodovina ga sicer označuje kot mladinski roman, vendar pa je taka oznaka spričo kompleksnosti, vsebine in sporočilnosti romana dvomljiva. Delo si gotovo zasluži tudi filmsko ekranizacijo. Upajmo, da jo bomo kljub izjemnem vložku, ki ga tak roman zahteva, tudi dočakali.