Še vedno vihar

Žanrkratka zgodba, drama
Narodnostavstrijska književnost
Kraj in leto izidaKlagenfurt = Celovec, 2011
Založba
Prevod Brane Čop
Ključne besede 2. svetovna vojna, Družina, Nacizem, Predniki, Koroški Slovenci
Število strani

145

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nas bo jezik ohranil?

Dramska zgodba nas postavi v čas pred in med drugo svetovno vojno. Smo na Koroškem, v Podjuni, kjer se pod Svinjo planino protagonist zgodbe, prvoosebni pripovedovalec, sreča s predniki. Na resavi, kamor je prispel, sreča svoje stare starše, pa mamo, njene brate in sestro. Tri generacije koroških Slovencev se pogovarjajo in spremljajo dogodke skozi čas, ki je za njih zelo pomemben. Kdo od njih se bo uprl nacizmu in kako, kdo od njih bo vpoklican v nemško vojsko, kdo se bo odločil za odhod v partizane? Vojna je kruto obdobje. Mnogi je ne preživijo. Odhajajo na tej ali oni strani, družino ta vojni čas razkolje. Ob tem namenjajo malemu otroku, kukavičjemu paglavcu in tudi že odraslemu, pol Slovencu, pol Nemcu, protagonistu, besede zavedanja o njegovem poreklu. In to ga spremlja skozi življenje, o tem se sprašuje, tako kot se sprašuje o slovenskem jeziku, o opredeljenosti z njim in prostorom, na katerem se je rodil. Z odhodom v šole, v internat, izgublja povezanost z njimi, sam ne ve, kam sploh spada. In čeprav si predniki želijo, da bi ostal, ga notranje sile iskanja samega sebe vlečejo drugam. Zamolčati poreklo ali materin jezik, tega ne zmore, kot tudi pozabiti, da ga predniki opredeljujejo, ni način, s katerim bi bilo njegovo življenje mirnejše.
Peter Handke, Nobelov nagrajenec za književnost, sam po materini strani koroški Slovenec, je v drami, ki jo lahko beremo kot kratko zgodbo ali celo družinski, biografski roman, prikazal stanje na Koroškem v najodločilnejšem času zgodovine, ko se je odločalo, kam bodo koroški Slovenci spadali. Žal sta jim zgodovina in seveda takratna politika, namenili državo onkraj Karavank, kjer so, kljub mnogim naporom za ohranitev njihove narodnosti, začeli izgubljati svoje slovenstvo. Slovenski jezik in njegova uporaba je na avstrijskem Koroškem od takrat dalje na veliki preizkušnji ohranitve pravice do obstoja, uporabe.
Drama Še vedno vihar je doživela odrske postavitve tako v nemško govorečem prostoru, kot tudi v Sloveniji.

Nas ne bodo odvadili slovenščine. Še bolj kot prej bomo zdaj častili naš materin jezik. Kar nam je dala mama, nam ne bo nihče iztrgal. Kar smo, to smo, in nihče nam ne more predpisati: ti si Nemec.
(str. 47)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Še vedno vihar.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 56
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0