Po nebu tečejo reke

Novi roman svetovno znane in večkrat nagrajene pisateljice Elif Shafak je čustveni, zgodovinski in politični prispevek pomenu narave, spomina, identitete in skupnosti. Spremljamo zgodbo treh oseb, za katere se sprva zdi, da nikakor ne morejo biti povezane. Zgodba Arthurja Smytha se dogaja v drugi polovici 19. stoletja v Londonu. Prihaja iz revne četrti, vendar se mu zaradi izjemnega spomina in nenasitne radovednosti uspe povzdigniti visoko v spoštovanja vredno družbo angleških raziskovalcev in zgodovinarjev. Narin spremljamo v letu 2014. Devetletno deklico, ki bo zaradi genetske bolezni kmalu oglušela, želi babica Besma, jezidska bajaličarka, peljati v Irak v dolino Lališ, zibelko jezidskega porekla, da prejme krst. Hidrologinja Zaleekhah Clarke leta 2018 živi v Londonu. Trpi za hudo čustveno stisko zaradi travm ob prezgodnji izgubi svojih staršev, ki ji je bila priča kot otrok. Spozna neobičajno Nen, ki ji predstavi Ep o Gilgamešu in jo popelje v svet Mezopotamije.

Tri različne zgodbe se skozi roman začnejo prepletati v skupno usodo preko pretanjenih niti dveh velikih rek, Temze in Tigrisa. Tok nas nese po zgodovini Mezopotamije in mesta Ninive, obsežni knjižnici kralja Asurbanipala, odkrivanju klinopisov in razsežnosti Epa o Gilgamešu, mističnem življenju in usodi ljudstva Jezidov nekoč in danes. Vse te niti se povezujejo in se ves čas v zgodbi prelivajo v majhni molekuli – kapljici vode, ki od svojega pristanka v laseh kralja Asurbanipala leta 630 pr. Kr. prepotuje zgodovino časa in omenjenih likov ter leta 2018, v obliki solze v nekem bivalnem čolnu na reki Temzi, pade v pomivalno korito in se znova zlije v morje.

Osebe iz romana Po nebu tečejo reke so deloma fiktivne, v veliki meri pa temeljijo na življenju resničnih oseb, kot tudi zapiše avtorica v spremni besedi. Elif Shafak je uspela preko zgodb treh likov iz romana zastopati glasove celega ljudstva Jezidov in žrtev, katere je svet skozi zgodovino označeval kot »častilce hudiča«. Avtorica opisuje dogajanje dveh organiziranih preganjanj Jezidov: enega, ki se je zgodil v 19. stoletju in drugega iz leta 2014. Razočaranje, ki nas spremlja ob branju zgodb, ki se nikoli ne bi smele ponoviti, nam znatno približa like. Počutimo se, da ne beremo zgolj zgodovinskega zapisa, ki si je upalo pričati o brutalnih dogodkih, temveč beremo o soljudeh, malodane znancih, ki so zaradi odločitev enega režima ostali opeharjeni za dom, svobodo, družino, kulturo, celo življenje.

Vredna omembe je avtoričina angažiranost in obseg njenega raziskovalnega dela, ki se vidi v izjemno natančno popisani zgodbi, poglobljeni v zgodovinsko, politično, kulturološko dogajanje, ki se raztezajo čez več stoletij. Izpostaviti je potrebno tudi virtuoznost prevajalke Maje Ropret, ki je odlično približala zgodovino stare Mezopotamije, Ep o Gilgamešu in usodo likov iz romana slovenskim bralcem.

Doktorica političnih ved, predavateljica in pisateljica Elif Shafak je napisala 21 knjig, od tega je 13 romanov, ki so bili prevedeni v 58 jezikov in predlagani za številne prestižne nagrade. Po nebu tečejo reke je avtoričin deveti roman, preveden v slovenščino.