Otroci iz hiše št. 67

Žanrdružbeni roman
Narodnostnemška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2015
Založba
Prevod Ana Jasmina Oseban
Ključne besede Prijateljstvo, Revščina, Svetovna vojna 1939-1945, Otroci in odrasli, Otroci, Solidarnost, Nemška vojska, Lakota
Število strani

253

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Lisa Tetzner se je rodila v Nemčiji. V Švico je imigrirala leta 1933 in tam živela vse do svoje smrti leta 1963. Med drugo svetovno vojno in v prvem obdobju po letu 1945 je napisala devet zvezkov mladinske knjižne zbirke Otroci iz hiše št. 67. V njej pripoveduje, kaj je med letoma 1931 in 1932 ter v letih 1947 in 1948 doživljala trojica prijateljev. Gre za dva dečka (Paul Richter, Erwin Brackmann) in deklico (Mirjam Sabrowsky) iz tipične berlinske hiše z najemniškimi stanovanji. Prikazano je njihovo življenje v času Hitlerjeve oblasti. Kljub rosnim letom so otroci izgubljali domovino, starše, sorodnike, trpeli hude duševne in telesne stiske in se večkrat znašli v smrtni situaciji. Predvsem pa so se morali naučiti skrbeti sami zase, čeprav so jim velikokrat na pomoč priskočili tudi ljudje iz okolice. V izdajo, ki jo opisujemo, sta vključena prva dva zvezka iz zbirke, ki predstavljata nekakšen uvod v Otroke iz hiše št. 67. Prvi del opisuje prijateljstvo med Paulom in Erwinom. Njuno prijateljstvo je opisano skozi zgodbi Ukradeni kruh in Nogometna žoga. Paul namreč zaradi lakote krade kruh, ki ga pek vsako jutro dostavlja svojim strankam. Erwin mu kljub temu stoji ob strani in pomaga, da lažje preživi. Kako? Preberite v knjigi. V zgodbi Nogometna žoga pa je opisano, kako dolgo lahko traja, da si lahko kupiš nogometno žogo. Ko pa jo končno kupiš, nikjer ne smeš igrati nogometa. Fantje najdejo rešitev tudi za to težavo. Več v knjigi. V drugem delu pa spoznamo Mirjam, ki se, zaradi smrti staršev, preseli k teti v hišo št. 67. Najprej potrebuje nekaj časa, da se spozna z drugimi otroki in da jo sprejmejo medse. Več o tem v zgodbi Prepir zaradi Ficlja. Se vam kaj sanja, kdo bi lahko bil Ficelj? V zgodbi Maškarada pa je opisano, kako silna je moč otrok. Zaradi revščine se mora namreč Paul izseliti iz hiše, otroci pa mu s pomočjo maškarade, ki jo organizirajo, omogočijo, da se skupaj z družino lahko preseli spet nazaj med njih. Erwin in Mirjam sta glavna pri njeni organizaciji in izvedbi. Vmes pa otrokom tudi uspe, da med seboj povežejo tudi vse odrasle prebivalce hiše št. 67. Otroci pač s svojo čarobno močjo premagajo tudi na videz nemogoče ovire. Ni naključje, da obožujejo čarovnike. Knjiga je izšla v zbirki Novi mladinski klasiki.

“Kako pogosto so te stopnice utrujene, ko vsi nenehno stopajo po njih in morajo prenašati tako težak tovor! Nihče jim ne nameni prijazne besede, vsi samo v naglici hitijo čeznje. Nič ne ugovarjajte, da stopnice vsega tega sploh ne občutijo, saj so iz lesa in pač služijo svojemu namenu. Kaj pa, če vendarle nekaj občutijo in kdaj o kaki stvari premišljujejo? Prav dobro si lahko predstavljam, kako so besne, kadar Erwin topota po njih z umazanimi čevlji in po lesenih deskah otresa ulično nesnago. In le kako jih ne bi skrbelo, kadar se Weyermannova vdova čisto premočena vrne domov in se povzpne po njih s tenko zguljenimi podplati? Stopnice prav dobro občutijo, kako se ji podplati čevljev dan za dnem vse bolj tanjšajo. Da, gotovo prav pogosto stokajo pod številnimi koraki in si mislijo: Samo proč od tod! Praskajo nas, brcajo in po nas stresajo umazanijo, nihče niti pomisli ne, da bi kdaj na nas popazil. Vendar drži tudi tole: take stopnice so strašansko potrpežljive. Kvečjemu tu in tam zahreščijo, sicer pa molče prenašajo, kar se jim dogaja. Taka je pravzaprav vsa hiša z vsemi svojimi okni, vrati in izbami. Le včasih kje zaprasketa in zapoka, a še takrat ne razumemo, kaj nam pravzaprav želi s tem sporočiti.” (str. 12)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Otroci iz hiše št. 67.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 7
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2