Osmo življenje : (za Brilko)

Žanrdružbenokritični roman, družinski roman (tudi rodbinski), družbeni roman
Narodnostgruzijska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Prevod Mojca Kranjc
Ključne besede Splav (medicina), Generacijski konflikti, Otroštvo, Komunistične države, Sovjetska zveza, Mladostniki, Medosebni odnosi, življenjske preizkušnje, življenjske zgodbe, Umor, Ljubezenska razmerja, Rodbine, Vojne razmere
Število strani

1095

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

36-37 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Edinstveni recept za čokolado, ki lahko v hipu zasvoji, prinaša tudi pogubo

Epska saga sedmih generacij gruzijske rodbine Jaši je mogočna, večplastna pripoved o življenju v nekdanji sovjetski republiki v zahodnem Zakavkazju. Svoji nečakinji Brilki jo pripoveduje Nica, povod za nastanek zgodbe pa je Brilkin pobeg od doma. Skozi čustveno, živo tetino pripovedovanje se izkaže, da se nekatere usode Brilkinih prednic prepletajo in ponavljajo iz generacije v generacijo, a ne najdejo poti iz začaranega kroga. Hrepenenje po neizživeti ljubezni se zaradi kompleksnih družbenih okoliščin izlije v nepričakovano zavračanje in hlad duševno ranjene srčne polovice. Nerojeni otroci se v nočnih morah prikazujejo čustveno otopelim ženskam, ranjenim od grozljive izkušnje. Zasanjane matere se nikakor ne znajdejo v svoji novi vlogi, svojo prihodnost so si predstavljale drugače. Izdajalce po komunističnem vzoru doseže neopisljivo kruta roka pravice. Vse to pa kot rdeča nit povezuje domnevno prekletstvo skrivnega družinskega recepta za vročo čokolado, ki pogubi vsakega, ki jo poskusi in po njeni sladkosti ponovno zahrepeni. Zgodovinski okvir te literarno bogate mojstrovine je krvavo 20. stoletje. Priča smo mnogim naglim političnim spremembam nam oddaljenega naroda, kot so ruska revolucija in ustanovitev Kavkaške demokratične federativne republike, kratkotrajna neodvisnost Gruzije v letih 1918 – 1920, gruzijsko-armenska vojna, ruska državljanska vojna, ustanovitev Gruzijske sovjetske socialistične republike, študentski protesti ob izvajanju destalinizacije, ki sledi Stalinovi smrti, razpad Sovjetske zveze, neodvisnost Gruzije 1991 in ponovno državljanska vojna. Poglavja, poimenovana po glavnih osebah romana, si sledijo tako, da je v vsakem v ospredju član rodbine, ki se v tistem obdobju na svoj način prebija skozi zanj odločilno življenjsko okoliščino in je hkrati v poglobljenem odnosu z ostalimi. Dogajanje je intenzivno in vznemirljivo, sledimo mu stran za stranjo, pri tem pa vsebina ohranja svojo osupljivo napetost.

Tretji roman pisateljice, gledališke režiserke in scenaristke gruzijskega porekla, rojene v Tbilisiju v 80. letih, je v bil v nemškem izvirniku izdan leta 2017 in je bil nominiran za Bookerjevo nagrado, za zdaj je tudi edini preveden v slovenščino. Nino Haratišvili, ki že od leta 2003 živi v Nemčiji, je za svoja dela prejela vrsto literarnih nagrad.

Glej tudi:

“Ampak ob sreči, ki se je kot dež zlatih konfetov usipala po Stasii, so se tisti trenutek odprla majhna vrata. Bila so to vratca onkraj časa in onkraj usode, onkraj vseh zakonitosti. Za hip se je prebudil svet prikazni, mesec je postal zelenkasto bled, sneg, ledene sveče na vrtu so potemneli in v šampanjcu so eksplodirali majhni delci. Vse se je pomešalo, svetu se je za delček sekunde kolcnilo. Vse se je zavrtinčilo in zaječalo, a se nihče ni zmenil za to. Samo napačna vrata so bila, ki so se za komaj zaznaven hip odprla in spet zaprla, ampak vendarle za dovolj dolgo, da se je noter priplazilo nekaj črnega, mogoče sploh ni bilo črno, mogoče je bilo brezbarvno in neopazno rahlo – a je bilo kruto in ledeno in je hlepelo po propadu. Kar se je porodilo v tistem trenutku, je bilo izdajstvo. In nekaj brezimnega se je spočelo, sprostilo se je in bilo izpuščeno v svet, kjer bo vse okužilo z blaznostjo, napadlo možgane in otopilo duše. In, nenasitno in velikansko, ugrabilo življenje.” (str. 129-130)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Osmo življenje : (za Brilko).

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 142
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3