skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

M. sin stoletja

Žanrzgodovinski roman
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Zbirka Beletrina
Prevod Tea Štoka
Ključne besede Diktatorji, Diktatura, Fašistično nasilje, Fašizem, Italija, Oblast, Zgodovina xx. stoletja
Število strani

943

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

31-32 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Potovanje skozi mračno doživetje Italije

Roman “M. Sin stoletja” je delo italijanskega filozofa in sociologa Antonia Scuratija. Obsega čas od 23. marca 1919, ko je bila ustanovljena Zveza bojevnikov, do 3. januarja 1925, ko je Mussolini kot predsednik vlade prevzel politično in moralno odgovornost za umor socialističnega poslanca Matteottija brez kakršnih koli resnih posledic. To delo je prvi del načrtovane trilogije, ki se bo po avtorjevih besedah verjetno razširila na kvadrologijo ali celo pentologijo. Struktura knjige je mešanica romana in dokumentarca, kar avtor opisuje kot “roman-dokumentarec”. Vse, kar je napisano, je resnično, nič ni izmišljeno in vse je zgodovinsko preverljivo. Lahko bi trdili, da je Scurati napisal delo, ki se nahaja na meji med zgodovinskim in proznim delom. Vsekakor to ni klasični zgodovinski roman. Morda bi ga lahko opisali kot biografijo fašizma. Vsako poglavje se konča s članki iz tistega časa, telegrami, ki so si jih pošiljali akterji, dejanskimi govori, poročili policije in celo z dnevniškimi zapisi. Benito Mussolini je bil pred prvo svetovno vojno socialist, revolucionar, urednik naprednega socialističnega časopisa Avanti!, vendar se je ob vstopu Italije v prvo svetovno vojno 24. maja 1915 postavil na stran intervencionistov, kar je privedlo do njegove izključitve iz stranke. Knjiga opisuje socialne in politične razmere v Italiji po prvi svetovni vojni, ko je bila komunistična revolucija tik pred vrati in se je sindikalni boj sprevrgel od množičnih stavk do odprtega nasilja, ki je povzročilo stotine smrtnih žrtev. Celotna Evropa je bila v revolucionarnem vrvežu. Čeprav je roman osredotočen na Mussolinija, ne spregleda druge, revolucionarne strani, ki je kljub popolni zmagi na volitvah razpadla na frakcije. Delo sledi tudi vodji socialistov Nicoli Bombacciju, imenovanemu Lenin iz Romanije, kasneje fašističnemu gerarhu, kot tudi usodi umorjenega Giacoma Matteottija in posledicam za fašistično stranko in celotno Italijo ter tudi legendarnemu pesniku Gabrieleju D’Annunziu. V delu izvemo tudi veliko mondenih in zanimivih podatkov o Mussolinijevih ljubimkah, kot so bile Ida Dalser, Bianca Ceccato in Margherita Sarfatti. Izstopa predvsem slednja – intelektualka, umetnostna kritičarka, novinarka, patronka umetnikov, Mussolinijeva zaupnica in biografinja. Fašisti so prevzeli D’Annunziev rek ”Me ne frego – ne briga me” in tako tudi živeli. Fašistično gibanje se je rodilo kot protistrankarsko, protiklerikalno, socialistično, revolucionarno, republikansko, je evolviralo v konzervativno, monarhično stranko, oboroženo z lastno vojsko in povezano z vladajočim razredom, proti kateremu se je prvotno borilo. Za Scuratija je bil Mussolini prvi populist, zato je še kako aktualen za današnji čas. Za avtorja fašizem preprosto je populizem. Populizem Mussolinija lahko postavimo nasproti današnjim populizmom in sovranizmom, še vedno gre za politično osvajanje množic. Obstaja samo eno čustvo v politiki, ki je močnejše od upanja, in to je strah.

30. oktobra 1922, ob 11.05, v trenutku, ko se je povzpel po stopnicah Kvirinala, da bi od kralja sprejel nalogo vodenja Italije, je Benito Mussolini, plebejskega porekla, cigan politike, samouk oblasti, s komaj devetintridesetimi leti postal najmlajši prvi minister svoje dežele, najmlajši med svetovnimi vladarji v času svojega nastopa, brez izkušenj z vladanjem ali javno upravo, v poslansko zbornico je vstopil šele pred šestnajstimi meseci, in nosil je črno srajco, uniformo oborožene stranke, kar se v zgodovini še ni zgodilo. Z vsem tem se je kovačev sin – sin stoletja – povzpel po stopnicah moči. Takrat se je novo stoletje odprlo in obenem zaprlo za njegovimi stopinjami.

 

(str. 665-666)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige M. sin stoletja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 468
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja