Peterburški mojster

Roman južnoafriškega nobelovca pregnete eno izmed obdobij življenja ruskega pisatelja Dostojevskega.
Ta se pred dolgovi zateče v tujino, a še vedno ohranja stike s svojim pastorkom Pavlom v Peterburgu. Vse dokler ga vest o pastorkovi nenadni smrti ne pripelje nazaj v domače mesto. Kaj se je v resnici zgodilo s Pavlom? Si je res sodil sam, kot je razbrati iz skopega obvestila policije, ali pa je bilo posredi kaj drugega. V Peterburgu, kamor se sprva vrne anonimno, najprej naveže stik s Pavlovo stanodajalko. Njuno razmerje postaja vse bolj intimno, vse bolj je čustveno navezan tudi na njeno hčerko. Ko se zglasi na policiji, da bi prevzel pastorkove dokumente, osupel spozna, da je imel Pavel stik z Nečajevom, človekom, čigar ideje sam dobro pozna in mu niso niti malo povšeči. A tudi Nečajev izve, da se Dostojevski nahaja v Peterburgu, in se mu razkrije. Pisateljev nemir stopnjujejo pogosti napadi epilepsije. Zgodba se vse bolj zapleta, saj mestoma spominja že na pravo kriminalko. Nazadnje začne pisati svojo verzijo tega, kar naj bi se zgodilo Pavlu. Kritiki in literarni zgodovinarji ugotavljajo, da naj bi šlo za roman Besi. Pisatelj Coetzee je v svojem literarnem ustvarjanju že večkrat uporabil like in motive iz svetovne književnosti. V Peterburškem mojstru je pisanje približal slogu ruskih pisateljev 19. stoletja, samega Dostojevskega pa je upodobil tako kot značaj in življenje opisujejo njegovi biografi. Po eni strani načelen, po drugi krut, vdan bogu, ki ga hkrati tudi zanika, sočuten in hkrati zloben do ljudi, ki mu zaupajo in mu skušajo pomagati. Branje predvsem za tiste, ki vsaj malo poznajo pisanje ruskega klasika.