Kot kamen v rečnem toku

Žanravtobiografski roman, družbeni roman, spomini
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Prevod Jernej Šček
Ključne besede Alpinisti, Bratje, Gore, Kiparji, Moški, Narava, Otroštvo, Samota, Tragedije
Število strani

208

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Poetična zgodba o bolečini, nasilju, obupu in večnem iskanju ljubezni.

Mauro Corona sodi med uspešnejše sodobne italijanske pisatelje. Kot kamen v rečnem toku je njegovo prvo delo, prevedeno v slovenščino. Je tudi eden najbolj cenjenih kiparjev z lesom v Evropi ter vrhunski alpinist in pionir sodobnega prostega plezanja.
Poetična zgodba, ki ima ritem dolgega epa, predstavlja dramo avtorjeva nemirnega življenja. Ne vemo, kje se pravi spomin konča in kje se začne pripovedna svoboda. To je zgodba o bolečini, nasilju, obupu, a tudi o lepoti in ljubezni. Protagonist zgodbe živi prva leta svojega življenja v senci revščine in nasilja v družini. Pomanjkanje ljubezni je največja in najbolj nerešljiva revščina.
Njegov oče je agresiven alkoholik, njegova mama pa se reši tega pekla in skoči na rdeč kamion, ki jo odpelje v neznano. Tri majhne otroke, tri brate, prepusti dedku in babici ter gluhonemi teti. Njihov oče zna deliti le klofute. Živijo sicer v idiličnem gorskem svetu, v sozvočju z naravo. V njihova življenja poseže tudi tragična nesreča, ki v nekaj minutah spremeni podobo doline Vajont. Najvišji jez na svetu je pod seboj pokopal vasi in vzel 2000 življenj. Otroka, ki je postal mož, življenje še naprej brusi, kotali se dalje kot kamen v rečnem toku.

Neprestano je mislil na svojo vas, gozdove, tek po gorah, na izgubljeno naklonjenost ljudi in domače živali. Do trenutka, ko so veljaki dopustili, da je gora padla v zajezeno vodo, je v njihovi hiši živelo vse polno živali. Znotraj prastarega, od saj počrnelega zidovja je prebivalo več živali kot ljudi. Živali so pogosto dobrosrčnejše od ljudi. Bratje so redili srnjake, gamse, vrane, vsakovrstne ptiče, pse, mačke, celo lisico. Živeli so v popolnem sožitju s krilatimi in štirinožnimi prijatelji.
(str. 69)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kot kamen v rečnem toku.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 142
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1