Žanrdružbeni roman
Narodnostjaponska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 1976
Založba
Prevod Miha Avanzo
Ključne besede Ženske, Mladost, Starost, Odnosi, Lepota, Japonska kultura, Tatvine, Japonci, Grdost, Odnosi med spoloma
Število strani

127

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Zasledovanje lepote

Gimpeija Momoija neustavljivo vleče k zasledovanju deklet, ki mu vzbudijo pozornost, navada pa ga spravlja v zadrego tudi pred samim seboj. Nekoč ga zalezovanje pripelje v položaj, ko postane naključni tat dekleta, ki je vanj od strahu zabrisala torbico, skupaj s svojimi življenjskimi prihranki. Čeprav mu ni bilo do denarja, mu strah in nelagodje zaradi svojega početja ne dopuščata razrešiti krivice. Slaba vest mu vzdramlja čute in že bežne podobe ga vodijo do prepletanja dejanskosti s spomini, fantazijami in sanjami.

Japonski nobelovec Yasunari Kawabata (1899-1972) mojstrsko obvladuje zasuke pripovedi in posveča pozornost pogostim temam svoje literature: iskanje lepote, nelagodje grdega, odnos med starostjo in mladostjo ter nenazadnje ženskim vlogam. Kawabata pri orisu družbenih odnosov ostaja znotraj tradicionalnega, a kljub temu da avtor zavestno daje prednost liričnosti pred družbenim komentarjem, nam skozi njegovo občutljivost pri obravnavi oblik podreditve nakazuje premislek o (ne)naravnosti takšnih razmerij.

“Otroci so korakali proti nebu in se opotekali po sredini ceste. Kljub temu, da so bili tako zatopljeni v svoje norčarije, se jim ni bilo treba bati avtomobilov, kajti na cesti je bilo malo prometa in komaj kaj ljudi. Takšne kraje lahko najdeš celo v diplomatskih četrtih v okolici Tokia.
Po ulici navzgor je prihajala ena sama postava: dekle s psom na vrvici. Ne – tam je bil še nekdo, Gimpei Momoi, ki jo je zasledoval. Vendar je vprašanje, če se ga lahko šteje za polnega človeka, kajti Gimpei se je popolnoma izgubil v dekletu.” (str. 64)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Jezero.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 38
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja