Evforija : roman o Sylvii Plath
Žanr | biografski roman, psihološki roman |
Narodnost | švedska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Roman |
Prevod |
Lucija Stupica |
Ključne besede | Depresija, Ljubezen, Materinstvo, Nosečnost, Odnosi med spoloma, Osamljenost, Pisanje, prevara, Samomorilnost, žensko vprašanje |
Ne samo zgodba o Sylvii Plath
Roman Evforija švedske pisateljice Elin Cullhed je literarizirana biografija ameriške pesnice in pisateljice Sylvie Plath. V njen (notranji) svet vstopimo v njenem zadnjem letu življenja, ki ga z možem Tedom Hughesom in hčerko preživlja v Devonu, na angleškem podeželju. Sylvia pričakuje drugega otroka in hrepeni po sreči, vendar se njen svet kar naprej podira. Medtem ko se Ted, kadar je le mogoče, umika v delovno sobo in piše, sama časa in prostora za pisanje skorajda ne najde več, saj jo nosečnost, materinstvo in gospodinjska opravila popolnoma posrkajo vase. Sama sebe prepričuje, da si želi biti (samo) popolna žena in mati, živeti v popolnem zakonu in popolni hiši, da je to zanjo dovolj, da ni treba, da je tudi pisateljica, saj zadostuje, da je uspešen pesnik Ted. Ustvarjalnosti in želje po pisanju seveda ne more zatreti, a ko si tu in tam le izbori kakšen trenutek zase, ima zaradi zapostavljanja družine slabo vest, že spet je razpeta – po eni strani zavrnitve urednikov v njej sprožajo dvome, po drugi je prepričana, da je njen roman Stekleni zvon res veliko, celo prelomno literarno delo. Nihanje je značilno tudi za njen odnos s Tedom, ki je na trenutke nadvse ljubeč in strasten, v bistvu pa je bolj podoben neskončni vojni. Sylvia v prilagajanju Tedu in pričakovanjem okolice (oziroma njeni predstavi o njih) vedno bolj izgublja samo sebe. Ne ve več, kaj so njene želje in kaj želje njenega moža, od njega (oziroma njune ljubezni) je popolnoma odvisna, saj jo Ted, kot pravi varuje pred smrtjo (in njeno materjo, s katero ima že od nekdaj zapleten odnos). Do dokončnega razhoda zakoncev pride po Tedovi prevari. Ted se odseli nazaj v London, kjer zaživi s pesnico Assio Wevill, medtem ko Sylvia z otrokoma ostane v hiši na podeželju. S pomočjo varuške in ameriške terapevtke, ki ji skuša pomagati na daljavo, se nekako prebija. V nekem trenutku se odloči, da se bo tudi ona skupaj z otrokoma preselila nazaj v London, kjer bo lahko pisala, se udeleževala literarnih in drugih družabnih dogodkov in zaživela novo življeje. Roman je napisan v zelo poetičnem jeziku, deloma v obliki notranjega monologa, v katerem se Sylvia pravzaprav ves čas poslavlja, tragični konec ves čas visi v zraku, čeprav ni neposredno izpovedan. Avtorica odlično opisuje čustvena stanja protagonistke in prepričljivo slika čas, v katerem je živela. Čeprav gre v romanu za (fiktivni) izsek iz življenja Sylvie Plath in Teda Hughesa, je zgodba, ki govori o spopadanju z depresijo, osamljenosti, ženskem boju ‘za lastno sobo’, razpetostjo med materinstvom in željo po ustvarjanju, ujetosti v toksične odnose, nenehnem preizpraševanju in iskanju identitete …, pravzaprav zgodba marsikoga, nenazadnje se je v njej našla tudi avtorica Elin Cullhed, saj naj bi bil roman deloma tudi avtobiografski.
Objavljeno: 12.06.2023 12:56:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:53:00
Kadar Teda ni bilo doma, je zazevala strašna, patološka praznina. Lahko bi ustrelila raco in v dokaz obesila njeno drobovje na vrtu, ali pa kar otroka. Ted mora razumeti, Ted mora resnično razumeti, kaj je storil, ko me je pustil tako samo. Prijeten sij ognja, ki me je običajno napolnjeval z mirnostjo in nečim podobnim … tolažbi?, se je, kadar ga ni bilo, spremenil v mrtvaški sij. Sij smrti. Kadar ga ni bilo doma, sem zrla v svoje oči, v svoje možgane, česar mi nihče, ki me je dobro poznal, ne bi smel dovoliti. Prepovedano bi moralo biti, da se pusti Sylvio Plath samo s sabo. (str. 87)