Prepozno, pozneje

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2020
Založba
Zbirka Prišleki
Ključne besede Družina, Medosebne komunikacije, Medosebni odnosi, Odnosi, Otroci, Prijateljstvo, Skupnost
Število strani

272

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Marko Golja je radijski novinar in prevajalec. V knjigi Prepozno, pozneje je zbranih petnajst kratkih zgodb. V ospredju kratkih zgodb so odnosi. Odnosi z otroci (Potovanje s sinom, Potovanje s tastarim, Okus bolečine), prijatelji (Prepozno, pozneje, Starci in morje), s samim seboj (Zgodbica za lahko noč, Žrtvice in žrtev, Potovanje z neznancem), s starejšimi (O potovanju s starcem in volkovi), s partnerji (Na začetku sta bili besedi, … dokler vaju smrt ne združi …, Izdajalka in izdajalec, Vse najboljše za rojstni dan!), skupnostjo (Ne vrag, le sosed bo mejak), družino (Apokalipsa 2.4). Ko je neko obdobje v življenju za nami in delamo take in drugačne obračune z življenjem, namreč ugotovimo, za kaj se v življenju pravzaprav gre. Kaj se nam zdi, da smo zamudili, kaj je sploh še ostalo od odnosov v službi, doma, v okolju? Zavemo smo, da kljub vsem odnosom, ki jih vzpostavljamo tako ali drugače vsak dan, na koncu ostanemo sami. Vsak se s tem sooča na svoj način. Kaj obžalujemo? Kaj lahko kljub vsemu, da je mogoče za vse že prepozno, še storimo? Kaj naj bi sploh storili? Za kaj je potem vredno živeti? Kako se soočiti z odločitvami, ki smo jih sprejeli? Najtežje pa je verjetno sprejeti, da smo za svoje življenje in svojo srečo odgovorni sami. Da jo moramo poiskati znotraj sebe in da bomo, če jo bomo iskali v dogodkih in ljudeh okoli nas, razočarani. Če to ugotovimo prepozno, pozneje stvari ne bo mogoče več popraviti. Ali pač. Vsaj je sam in ostane sam s svojimi mislimi in svojimi odločitvami. Smo pa verjetno v danem trenutku naredili tako, kot smo najbolje znali in zmogli. Prav pa je, da zgodbe poudarijo, da nam v življenju ni vedno lepo in da se nelepe stvari ne dogaja samo nam. Ampak vsem. O odnosih pa. Verjetno je sobivanje nekaj, kar je v našem življenju najtežjega in najlepšega hkrati. Impresivne zgodbe, ki naše misli pretresejo do temeljev.

“Teh trenutkov in besed sta se spominjala še takrat, ko nista bila več jezna, sovražna, gnevna, spominjala sta se jih še takrat, ko sta iz sebe komaj spravila kak glas, ko na kričanje nista niti pomislila, kaj šele, da bi kričala, ko sta čutila, da ju prej razpršena volja do življenja zapušča in da razumeta, da ima vse svoj začetek in konec, začetek na prelep pomladni dan in konec morda na brezobličen dan nekega neprepoznanega letnega časa, da ju življenje ni izdalo, da sta onadva nekako izdala drug drugega in da morata končati drugače kot onadva, da morata … Z vsakim mora sta na robu izčrpanosti izražala upanje, da bi bilo življenje drugačno, z vsakim vzdihom prošnjo, da bi zapustila velikansko čakalnico na smrt, toda vse misli, ki so se pojavile in prehajale in vračale v dolgih presledkih in dneh, je zmerom znava preglasil neslišni Ja, ki je utripal z njima kot obljuba, da bosta poskusila znova, še enkrat. Ja.” (str. 161)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Prepozno, pozneje.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(1)

Napiši komentar

Ogledi: 38
Komentarji: 1
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi