Einsteinove sanje

Avtor tega kratkega romana je ameriški znanstvenik – z doktoratom iz teoretske fizike, in pisatelj. Mimogrede, je tudi prvi predavatelj, ki je imel oz. ima na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu profesuro tako za naravoslovne znanosti kot tudi za humanistiko. Za svoje znanstveno delo je prejel več nagrad, priznanj, častnih doktoratov …
Mednarodno pa je zaslovel prav s svojim kratkim romanom Einsteinove sanje, ki ga je objavil leta 1992. Knjiga je bila nominirana za več nagrad, bila je uprizorjena tudi na gledaliških odrih in kot muzikal. Danes je moderna klasika. Sestavljata jo prolog in epilog ter posamezna poglavja, ki reflektirajo svet z neko drugačno naravo časa.

Z Albertom Einsteinom smo v letu 1905 v Bernu Švici med 24. aprilom in 28. junijem, kjer ta mladi genij čez dan dela v patentnem uradu, v prostem času pa razvija, razmišlja in sestavlja svojo teorijo relativnosti. In sanja (dobesedno) o – času, in sicer “vidi” tri časovne manifestacije. V njegovih prvih sanjah čas teče v krogu, torej se življenje ljudi vedno znova in v nedogled ponavlja, natančno, v neskončnost. Ljudje ves čas živijo in počnejo eno in isto, a se tega ne zavedajo. V drugih sanjah čas teče kot tok vode, ki ga včasih, na trenutke, nekaj premoti, preobrne, zgodi se odklon od glavnega toka, ki se priključi povratnemu toku. Ljudi nenadoma odnese v preteklost, jih premakne nazaj. Kjer si ne upajo ničesar spremeniti, saj bi vsaka sprememba lahko sprožila drastično posledico v prihodnosti. Torej lahko samo opazujejo, so zgolj priče dogodkov, v katerih sami ne smejo, ne morejo sodelovati. So ubežniki časa. V tretjih sanjah pa v tem svetu obstajata dva časa. Mehanski in telesni. Mehanski čas je čas, ki se uravnava po togem urnem mehanizmu, telesni pa je upogljiv, mehak, fleksibilen, teče počasi, če je človeku težko, in hitro, ko mu je lepo. Oba časa sta resnična, le da njuni resnici nista enaki.

Ja, človek je vedno razmišljal o času. Lightman v tem delu o njem razmišlja predvsem poetično in filozofsko.
Poglavja so kratka, strnjena, zgodba je bolj ali manj fragmentalno zasnovana, zdi se, da je poudarek predvsem na ponazoritvi različnih teorij, prepričanj in modelov časa v vsej svoji kompleksnosti in večni intrigantnosti, ki vznemirja in spodbuja k vedno novim razmislekom.